Appeal dismissed for introducing new evidence of cost settlement agreement not presented at first instance.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appeal as unfounded because the appellant introduced new evidence regarding a settlement agreement for costs at the second instance. The appellant submitted a letter indicating the claim would be withdrawn upon payment of mandate fees, arguing this constituted a new fact. The court ruled that since the appellant failed to present this evidence during the first instance proceedings, it constituted inadmissible new evidence under the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 496.a čl. ZPP; 2. odst. 365. čl. ZPP; 380. čl. ZPP: In commercial disputes, new facts and evidence cannot be introduced in an appeal unless the appellant was unable to present them without fault during the main hearing.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se v izpodbijanem delu (2. odstavek izreka) sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Tožena stranka je v dokaz pritožbenih trditev, da sta se stranki v dogovoru o poravnavi obveznosti dogovorili tudi o plačilu stroškov, priložila dopis tožeče stranke z dne 7.12.1998, iz katerega med drugim izhaja, da bo tožba umaknjena, ko bodo plačani tudi stroški mandatnega postopka. Ker ne navaja, da teh trditev ni mogla uveljavljati ali dokaza predložiti že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, zato na odločitev o pritožbi, tudi če bi bila pritožba sicer utemeljena, ne more imeti vpliva.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razveljavilo plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Plg 135/96 z dne 15.5.1996 (prvi odstavek izreka sklepa) in odločilo, da mora tožena stranka v osmih dneh povrniti tožeči strani na 53.314,00 SIT odmerjene pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.12.1998 do plačila (drugi odstavek). Tako je ravnalo zato, ker je tožeča stranka v celoti umaknila tožbo, s čemer se je tožena stranka strinjala. Odločitev o pravdnih stroških je utemeljilo z določilom 1. odst. 158. čl. ZPP.
Priznani stroški predstavljajo le nadaljnje pravdne stroške, ne pa tudi mandatnih stroškov. Proti odločitvi o stroških se je tožena stranka pravočasno pritožila. Iz navedb izhaja, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga zavrnitev stroškovnega dela izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Po določilu 1. odst. 496.a čl. ZPP v gospodarskih sporih v pritožbi ni dovoljeno navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, če jih pritožnik brez svoje krivde ni mogel uveljavljati do konca glavne obravnave. Tožena stranka je v dokaz pritožbenih trditev, da sta se stranki v dogovoru o poravnavi obveznosti dogovorili tudi o plačilu stroškov, priložila dopis tožeče stranke z dne 7.12.1998, iz katerega med drugim izhaja, da bo tožba umaknjena, ko bodo plačani tudi stroški mandatnega postopka (ne nadaljnji pravdni stroški) v znesku 18.420,00 SIT. Ker ne navaja, da teh trditev ni mogla uveljavljati ali dokaza predložiti že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, zato na odločitev o pritožbi, tudi če bi bila pritožba sicer utemeljena, ne morejo imeti vpliva.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljno zavrnilo in prvostopni sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. odst.
380. čl. ZPP), saj tudi v okviru preizkusa po 2. odst. 365. čl., v zvezi s 380. čl. ZPP, ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.