Appeal allowed; new inheritance proceeding required for denationalized property under ZDEN Art. 74.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Izjema od določbe 221. člena Zakona o dedovanju predstavlja določbe 74. člena ZDEN. Ko je v primeru, da dodatno zapuščino predstavlja denacionalizirano premoženje, treba opraviti novo zapuščinsko obravnavo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da po dosedanjih podatkih sodi v zapuščino nepremičnina vl. št. 4879 k.o.

na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji Upravne enote Ljubljana, Izpostave Vič Rudnik z dne 7.10.1996, št. 321-310/92-D-PM v napovedani vrednosti 2,300.000,00 SIT, da odbitkov do zapuščine ni, da bi kot dediči po zapustniku na podlagi zakonitega dedovanja prišli v poštev njegova žena F. L., ki je umrla ne da bi imela zakonite dediče, ter njegovi otroci J. L.,, Ljubljana, J. L., roj., ter M.B.

ki so svoje dedne deleže na denacionaliziranem premoženju odstopili zapustnikovi hčerki I. S., da zapustnik ni naredil oporoke, ki bi se nanašala na denacionalizirano premoženje in zato nastopi dedovanje na podlagi zakona, do katerega je upravičena zapustnikova hčerka I.

S., ki se je priglasila k dedovanju in sprejela svoj in odstopljene dedne deleže. Tako je sodišče prve stopnje za dedinjo na podlagi zakonitega dedovanja proglasilo zap. hčerko I. S..

V svoji laični pritožbi zoper sklep zakonita dedinja M. B.

uveljavlja, da svojega dednega deleža ni nikoli odstopila sestri I.

S., saj takega namena tudi nikoli ni imela. Sestra je od nje izsilila bianko podpis na praznem listu papirja, za katerega je izjavljala, da bo služil za vložitev zahteve po denacionalizaciji. Pozneje pa je z goljufivim namenom na isto listino zapisala izjavo o odstopu dednega deleža in jo kot tako tudi uporabila, predložila v tem postopku. Ob tem pritožnica opozarja na določbo 2. odstavka 138. člena Zakona o dedovanju (ZD). Opozarja pa tudi na nepreklicnost izjave o odstopu dednega deleža, ki jo je v letu 1966 v njeno, pritožničino korist podal brat J. L. in ne razume njegove naknadne nove izjave v korist I. S.. Končno še dodaja, da je sestra I. dvignila celoten znesek odškodnine v denacionalizijskem postopku, ki ga ni z nikomer delila, čeprav bi morala. Tudi ta znesek naj se v bodoče upošteva kot dodatna zapuščina. Pritožnica tako predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Iz spisovnih podatkov sledi, da je v zadevi Občinsko sodišče II v Ljubljani pod opr. št. O 471/63-22 z dne 13.9.1966 že izdalo sklep o dedovanju, v katerega je povzelo tudi sklenjeni dedni dogovor. Ta sklep je postal pravnomočen 5.10.1967. Kljub temu pa za rešitev te zadeve ne pridejo v poštev določbe 221. člena Zakona o dedovanju (ZD), po katerih v primeru naknadno najdenega premoženja, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč to premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, kot je očitno zmotno menilo sodišče prve stopnje. Pravkar omenjena določba 221. člena ZD namreč ne velja brez izjem, taka izjema pa je uzakonjena v določbah 74. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDEN) in jo je v tej zadevi treba upoštevati glede na to, da dodatno zapuščino predstavlja premoženje, ki je zapustniku pripadlo po odločbi o denacionalizaciji.

V takem primeru pa je potrebno opraviti nov zapuščinski postopek.

Sodišče prve stopnje bi tako moralo pred svojo odločitvijo opraviti novo zapuščinsko obravnavo, kar je narekovala tudi okoliščina, da dodatno zapuščino predstavljajo nepremičnine (primerjaj določbe 203. člena ZD). Na to obravnavo bi moralo povabiti vse prizadete osebe (glej 205. člena ZD), med drugimi tudi pritožnico. Razpis nove zapuščinske obravnave pa je končno terjala tudi razjasnitev volje strank v zvezi z dedovanjem naknadno najdenega premoženja glede na prvotno sklenjeni dedni dogovor. Morda na tem mestu ni odveč opozariti na to, da že laična primerjava overjenega podpisa dediča J. L. (glej l. št. 7) z "njegovim" neoverjenim podpisom na prilogi A5 kaže na to, da ne gre za identična podpisa. Ker sodišče prve stopnje pritožnice ni povabilo na narok, kot bi jo v skladu z zgoraj navedenimi razlogi moralo, in ji s tem ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z njegovim 381. členom in 163. členom ZD. Da bi se ta bistvena kršitev določb postopka odpravila, je sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo v skladu z določbo 3. točke 380. člena ZPP in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.