Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 1541/98 ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.1541.98 AI generated

Appeal dismissed; declaration of inheritance renunciation cannot be revoked under Inheritance Act.

Case Number VSL sklep I Cp 1541/98
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court of Ljubljana dismissed the appeal filed by an heir seeking to revoke his renunciation of inheritance made during the probate proceedings. The appellant claimed he was misled regarding shares in a company and signed the minutes without reading them, but failed to provide evidence contradicting the court record. The court ruled that under the Inheritance Act, a declaration of renunciation is irrevocable once made, and the burden of proving the record's falsity lies with the appellant, which they did not meet.

Legislator headnote

AI generated

ZD 1. odst. 133. člena; ZD 1. odst. 138. člena: A declaration of renunciation of inheritance made to the court during probate proceedings is irrevocable and cannot be withdrawn by the heir, even if the heir claims they were misled or did not read the minutes.

Keywords

AI generated
irrevocable renunciation inheritance declaration probate proceedings burden of proof court record validity

Cited Legislation

AI generated
Zakon o dedovanju (ZD) 1. odstavek 133. člen
Zakon o dedovanju (ZD) 1. odstavek 138. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 126. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 230. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 353. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

ZD v 1. odstavku 138. člena določa, da se izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ne more preklicati. Zato niso utemeljene navedbe dedičev pritožbi, s katerimi le-ta skuša preklicati svojo izjavo o odpovedi dediščini, dano na zapuščinski obravnavi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo, da spada v zapuščino enosobno stanovanje v stanovanjski hiši v Kraju X, vpisani v vl. št. 41 k.o. in delnice v vrednosti 400.000,00 SIT podjetja XXX p.o. Kraj X, da znaša vrednost čiste zapuščine 192.515,00 SIT, da nastopi dedovanje na podlagi zakona, saj je zapustnica umrla brez oporoke, da kot dediči prihajajo v poštev zapustničin izvenzakonski partner D. M. do 1/2, zapustnikov brat J. M., zapustnikovi sestri K. O. in M. O. vsak do 1/8 zapuščine ter zapustničini nečakinji J. M.

in H. M. vsaka do 1/16 zapuščine. Nadalje je ugotovilo, da sta se dediča J. M. in M. O. odpovedala svojima zakonitima dednima deležema, ravno tako s pisno izjavo J. M., nato pa za dediče razglasilo D.

M., sestro K. O. in nečakinjo H. M., ki so nato med seboj sklenili dedni dogovor, da se D. M. zavezuje izplačati dedinjama vrednost njunega zakonitega dednega deleža, ki odpade na stanovanje, delnice pa dedujeta H. M. do 1/16, preostali del pa D. M.

Zoper ta sklep se pritožuje dedič J. M. Pritožnik smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz 2. in 3. točke 1. odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št.

55/92, v nadaljevanju: ZPP). Navaja, da je med zapuščinsko obravnavo brez ugovora in dednih zahtevkov prepustil stanovanje D. M. Prišlo pa je do pomote pri delnicah. Med obravnavo je D. M. rekel, da delnice prepusti njemu in mu jih je po končani razpravi dal. Napako pa je napravil tudi on sam, ker je podpisal zapisnik, ne da bi ga prebral.

Mislil je, da se bo upoštevalo tudi kakor se je izrazil zgoraj imenovani M. Za sestro je skrbel še ko so jo odpustili iz bolnice.

Predlaga, da se pritožba reši njemu v prid.

Na pritožbo je odgovorila dedinja H. M. in predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in 23/78 - v nadaljevanju: ZD) v 1. odstavku 133. člena določa, da se lahko dedič odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. V zapisniku o zapuščinski obravnavi po pokojni T. M. z dne 15.12.1997 (listovna št. 8 spisa) je navedeno, da sta dediča J. M. in M. O. na zapuščinski obravnavi izjavila, da se odpovedujeta svojima dednima deležema. Zapisnik je javna listina, ki jo sestavi sodišče o procesnih dejanjih strank, sodišča in drugih udeležencev v postopku. Stranka lahko prebere zapisnik ali zahteva, naj se ji prebere, lahko pa tudi ugovarja zoper vsebino zapisnika (126. člen ZPP). Za njegovo vsebino velja domneva, da so resnični podatki iz zapisnika o posameznih procesnih dejanjih in njihovi vsebini. Mogoče pa je dokazovati, da so v zapisniku posamezni podatki neresnični ali da je sam zapisnik nepravilno sestavljen (230. člen ZPP). To lahko stori tudi stranka, ki je sicer zapisnik podpisala. Pritožnik v pritožbi izrecno ne trdi, da ni podal izjave o odpovedi dediščini. Prav tako sodišču druge stopnje ne predloži nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je podatek v zapisniku o takšni njegovi izjavi neresničen. Zato sodišče druge stopnje šteje, da je pritožnik na zapuščinski obravnavi dne 15.12.1997 podal izjavo o odpovedi dediščini. ZD v 1. odstavku 138. člena določa, da se izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ne more preklicati. Zato niso utemeljene navedbe dediča J. M. v pritožbi, s katerimi le ta skuša preklicati svojo izjavo o odpovedi dediščini, dano na zapuščinski obravnavi dne 15.12.1997. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno in ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena v zvezi s 381. členom ZPP in 163. členom ZD na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo dediča zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.

l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.