Appeal dismissed; delay in tax payment requires substantial reasons not met by indigence claims.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appellant's request to delay payment of court taxes until the decision was issued, upholding the first-instance court's refusal. The appellant argued that the first court was biased, causing financial ruin and preventing communication with the court, while the court found no substantial reasons for the delay. The court ruled that the appellant's claim of indigence was already rejected in a prior proceeding and that the appellant must fulfill procedural requirements to ensure the case progresses.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopkih v civilnih zadevah (ZPP); delay in payment of court taxes is only justified by substantial reasons specific to the case, and prior rejections of indigence claims preclude new requests for deferral based on financial hardship.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Odložitev plačila taks do izdaje odločbe je odvisna od tehtnih razlogov, ki jih stranka navede v posameznem primeru.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za odložitev plačila taks do izdaje odločbe.
Proti sklepu se pritožuje tožnik ter v pritožbi izraža očitke, češ da mu prvo sodišče ni naklonjeno, da mu povzroča materialno škodo in da ga tako skuša odvrniti od njegove ustavne pravice do sodnega varstva.
Zaradi takega ravnanja prvega sodišča je moral prodati osnovna sredstva iz obrti, sedaj pa so že vsi člani družine prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Tožniku ni več jasno, kako naj komunicira z naslovnim sodiščem.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje sprejema vse prvostopne razloge v izpodbijanem sklepu, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev o zavrnitvi tožnikovega predloga za odložitev plačila sodnih taks. Tožnik ni navedel nobenega tehtnega razloga, ki bi opravičeval njegov predlog.
Tožnik tudi v pritožbi ne navaja nobene okoliščine, ki bi kakorkoli utemeljevala odlog plačila sodnih taks. Čeprav tožnik zatrjuje, da naj bi bili vsi družinski člani brez prihodkov, tega dejstva ni mogoče upoštevati, saj je bilo glede tovrstnih tožnikovih trditev že zavzeto stališče v sklepu, s katerim je bil zavrnjen predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Dejstvo je, kot izhaja iz ugotovitev prvega sodišča, da tožnikovo premoženjsko stanje ni takšno, ki bi utemeljevalo kakršnokoli pravno dobroto v zvezi s plačilom sodnih taks. V tožnikovem interesu je, da v zvezi z vloženo tožbo izpolni vse procesne predpostavke in na ta način omogoči ažuren potek postopka. V tem pomenu naj tudi izvaja komuniciranje s sodiščem. Ker je prvostopna odločitev pravilna in zakonita, je zato bilo potrebno tožnikovo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP).