Appeal dismissed; no legal remedy against Supreme Court enforcement order under ZIZ Art. 9.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of the defendant's protest. The defendant argued they were not liable for the debt and should be pursued for the actual obligor, while the court held that enforcement proceedings cannot challenge the enforcement title signed by the defendant. The court ruled that under Article 9 of the Enforcement and Security Act, no legal remedy exists against a Supreme Court decision, and the defendant is bound by the joint liability agreement regardless of who originally incurred the debt.
Legislator headnote
AI generated9. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; Zoper odločbo višjega sodišča v izvršilnem postopku ni pravnega sredstva, saj je izvršilni naslov nedoločen in upnik lahko realizira terjatev brez izpodbijanja sodne poravnave.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zoper odločbo pritožbenega sodišča v izvršilnem postopku ni pravnega sredstva.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo prve dolžnice zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr.št. III Cp 132/98 z dne 25.2.1998, ker po določbi 9. čl. ZIZ, zoper sklep višjega sodišča, ki je odločilo o pritožbi, pravno sredstvo pritožbe ni več dopustno.
Zoper ta sklep se pritožuje prva dolžnica in navaja, da ne bo plačevala za dolgove, ki jih ni naredila in naj sodišče poišče praveg dolžnika. Pritožila se bo dalje, tudi na tuje sodišče, če bo potrebno Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 9. čl.
Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da zoper odločbo višjega sodišča ni pravnega sredstva. Sklep je torej povsem pravilen in pritožbeno sodišče pritožnici le pojasnjuje, da v tem postopku ne more uspeti s tem, da vlaga pritožbe, v katerih navaja, da ni dolžnica. V izvršilnem postopku namreč ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, ki je sodna poravnava, ki jo je dolžnica podpisala. Izvršilni postopek je namenjen izključno temu, da se obveznost, sprejeta ali prisojena v izvršilnem naslovu, realizira, torej, da pride upnik do poplačila svoje terjatve.
Ni pomembno, kdo je napravil dolgove, pomembno je, kdo se je zavezal, da bo te dolgove plačal. S sodno pravnavo sta se takratna toženca, to je dolžnica in D. M. zavezala, da bosta solidarno povrnila pravdne stroške takratnemu tožniku L. K., sedaj upniku, kar pomeni, da se je dolžnica zavezala poravnati tiste stroške, ki so predmet tega izvršilnega postopka. Zaman se torej sedaj dolžnica sklicuje na to, da ni ona naredila dolga in zato bodo zaman tudi vse pritožbe, ki jih bo vlagala na naša ali tuja sodišča.