Appeal dismissed; costs split due to partial success; tax exemption denied based on mother's income.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdita izpodbijana izrek o stroških (tč. I/4) v sodbi in sklep (tč. II/2) sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče določi glede na doseženi uspeh, da trpi vsaka stranka svoje stroške.

Sicer mld. toženka nima premoženja, vendar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in ocenilo tudi premoženje njene matere - zakonite zastopnice, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, in zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožeča stranka namesto preživnine, ki po obvestilu CSD z dne 15. 6. 1998 znaša 27.966,60 SIT, dolžna plačevati od 1. 9. 1998 mesečno preživnino za mld. Ž. K. v znesku 15.000,00 SIT. Nadalje je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek po nasprotni tožbi, da je tožeča stranka poleg že določene preživnine dolžna od 1. 1. 1999 plačevati še mesečni znesek preživnine 12.033,40 SIT. Ugodilo pa je zahtevku po nasprotni tožbi, da je tožeča stranka dolžna v primeru zamude pri plačilu posameznega obroka preživnine, določene s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Domžalah, opr. št. P 633/93, z dne 11. 2. 1994, plačati zakonite zamudne obresti od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje. Z izpodbijanim sklepom pa je zavrnilo predloga tožeče in tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper izrek o stroških v sodbi in zoper sklep v delu, v katerem je sodišče zavrnilo njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožnik, ki je pravdo povzročil, s svojim zahtevkom ni uspel. Toženka je imela pretežni del stroškov prav zaradi tožbe in je bila nasprotna tožba zvezana z nebistvenimi stroški, še posebej, ker se je zanjo odločila tudi zaradi obrestnega dela. Zato naj sodišče odmeri tožnikove stroške na eni in toženkine na drugi strani ter prizna slednji 60% uspeh v pravdi, tožniku pa 40% uspeh, nato naj zneska med seboj pobota ter tožniku naloži, naj toženki poravna razliko. Glede taksne oprostitve pa toženka navaja, da je zavezanka za takso in stranka v pravdi mld. Ž. K., ki sama nima nobenega premoženja in tudi ne more plačati sodne takse. Res se upoštevajo dohodki celotnega gospodinjstva, vendar le kot okoliščine, ki pomagajo k odločitvi, temeljno pa je vprašanje, ali zmore stranka v postopku plačilo taks brez škode za svoje in preživljanje svoje družine.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi določbe 2. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v pravdi, določi glede na doseženi uspeh, da trpi vsaka stranka svoje stroške, ali pa naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki sorazmeren del stroškov. Tožena stranka je s svojim zahtevkom uspela le v neznatnem delu, to je v zahtevku na plačilo zakonitih zamudnih obresti. Zato ji niso nastali posebni stroški. Medtem pa sta obe stranki s svojima po višini približno enakima zahtevkoma na zvišanje oz.

znižanje preživnine propadli. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da trpi vsaka stranka svoje stroške, pravilna.

Tudi odločitev sodišča prve stopnje, da zavrne predlog za oprostitev plačila sodnih taks je pravilna. Res je sicer, da mladoletna tožnica nima premoženja, vendar je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 3. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur. l. RS, št.1/90 - 50/98) pravilno upoštevalo in ocenilo tudi dohodke njene matere - zakonite zastopnice, s katero živi v skupnem gospodinjstvu.

Zato in ker ni našlo pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena v zvezi s 381. členom in 1. odstavkom 167. člena ZPP, je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.

l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92.