Appeal against dismissal of appeal allowed; court held incomplete appeal valid if content identifies case and is signed later.

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklep in sodba razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Laične pritožbe, iz katere je mogoče ugotoviti, katera sodba se izpodbija in ki je podpisana, ni treba dopolnjevati in jo prvostopno sodišče ne sme zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se je toženec dolžan izseliti iz stanovanja v Kranju, ulica X in ga izročiti tožeči stranki ter ji povrniti pravdne stroške. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje vlogi toženca z dne 1.9.1999 zavrglo.

Proti sklepu o zavrženju se pritožuje toženec, ki navaja, da prosi za obročno odplačljivost svojega dolga, pri čemer meni, da je obe vlogi, ki ju je poslal v zvezi s sodbo oblikoval tako, kot je mislil, da ju mora, da bosta popolni. V pritožbi proti sodbi pa toženec prosi, da mu sodišče omogoči plačati v skladu z dogovorom, kar dolguje, v obrokih. Opozarja na svoje slabo premoženjsko stanje, poleg tega pa navaja, da je sklenil kupoprodajno pogodbo, ki jo tudi prilaga pritožbi. Svojo pritožbo je v skladu s pozivom sodišča še dopolnil dne 22.9.1999, v dopolnjeni pritožbi pa ponovno zatrjuje, da je stanovanje kupil.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vlogi toženca z dne 1.9.1999 zavrglo, ker naj bi ju v dodatnem roku,ki mu ga je sodišče dalo s sklepom z dne 15.9.1999, ustrezno ne popravil oziroma dopolnil. Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni pravilna. Odločilno za presojo, ali je sodišče prve stopnje utemeljeno vlogi pritožnika z dne 1.9.1999 zavrglo ali ne, je, ali sta ti njegovi vlogi, tudi v povezavi z popravkom oziroma dopolnitvijo z dne 22.9.1999 takšni, da ju je mogoče obravnavati kot pritožbo proti sodbi. Po presoji pritožbenega sodišča sta vlogi toženca takšni, da ju je kot pritožbo mogoče obravnavati. V 350. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 je določeno, kaj mora pritožba obsegati, v 351. členu istega zakona pa, kdaj se pritožba šteje za nepopolno, kdaj pa je primerna za obravnavanje, ne glede na to, da je vsebinsko pomanjkljiva. Sodišče prve stopnje mora tako s sklepom, proti kateremu ni pritožbe, od pritožnika zahtevati, da pritožbo dopolni le v primeru, kadar se po podatkih pritožbe ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija in če pritožba ni podpisana. Iz vsebine vloge toženca z dne 1.9.1999 je povsem mogoče ugotoviti, da gre za pritožbo in tudi katera sodba se izpodbija, saj je navedena na pritožbi celo opravilna številka zadeve, edino kar je pritožbi manjkalo, je bil lastnoročni pritožiteljev podpis (v spisu je le fotokopija pritožbe s fotokopijo podpisa). Ta pomanjkljivost, namreč izostanek lastnoročnega podpisa toženca, je odpadla, ko je toženec svojo vlogo na poziv sodišča in v roku, ki mu ga je sodišče dodelilo, dopolnil dne 22.9.1999, z lastnoročno podpisano vlogo.Tako je vložil pritožbo proti sodbi, ki je bila sposobna za obravnavanje in po presoji pritožbenega sodišča tudi obrazložena, čeprav laično. Tako ni bilo razlogov za zavrženje te vloge in je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o zavrženju razveljavilo.

Zaradi razveljavitve sklepa o zavrženju je pritožbeno sodišče obravnavalo tudi toženčevo pritožbo proti sodbi. Pri tem ugotavlja, da je tudi toženčeva pritožba proti sodbi utemeljena. Toženec je že v postopku pred sodiščem prve stopnje navajal, da je sporno stanovanje, glede katerega se zahteva, da se iz njega izseli, kupil po določbah Stanovanjskega zakona, čeprav je bil v zvezi s tem v svojih navedbah in izpovedbah nezanesljiv, vendar pa je v pritožbi nedvoumno navedel, da je sklenil kupoprodajno pogodbo za predmetno stanovanje, to pogodbo pa tudi priložil pritožbi. Ali je toženec postal na podlagi sklenjene pogodbe lastnik predmetnega stanovanja ali ne, pa je odločilna okoliščina, na podlagi katere je odločati v predmetnem sporu. Če je namreč toženec lastnik stanovanja, potem v njem ni brez pravnega naslova in ni razlogov za ugoditev tožbenemu zahtevku na izpraznitev stanovanja. Sodba sodišča prve stopnje tako temelji na zmotno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in je zato pritožbeno sodišče na podlagi 370. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo pa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku bo sodišče prve stopnje po ponovitvi izvedenih dokazov vpogledalo še v pritožbi priloženo listino (prodajno pogodbo) in nato ponovno odločilo o zadevi.