Appeal granted; land registry request denied due to missing functional land proof for co-owner.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se ugovoru A.G. zoper sklep dn.štev. 9372/97 z dne 23.2.1998 ugodi in se zemljiškoknjižni predlog predlagatelja I. L. zavrne.

Zaznamba pritožbe se izbriše, izbriše pa se tudi vpis sklepa Dn.št.

9392/97 z dne 23.2.1998.

[JEDRO]

Solastnik zemljiškoknjižnega telesa II za katerega ni vpisana pravica uporabe v zemljiškoknjižnem telesu I lahko zahteva vpis lastninske pravice po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini le, če sodišču skupaj z zemljiškoknjižnim predlogom predloži odločbo o funkcionalnem zemljišču.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani ugovor A.

G. zoper sklep dn.štev. 9392/97 z dne 23.2.1998, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani na podlagi kupnih pogodb z dne 9.7.1969 in 18.6.1979 ter dodatkov k njima z dne 3.8.1979 in 3.10.1979 ter v zvezi z 2. členom Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (ZLNDL) pri vl.št. 635 k.o. ..., ki je družbena lastnina v uporabi lastnikov zemljiškoknižnega telesa II L. I., A. G. in D. B. dovolilo združiti zemljiškoknjižno telo I in II v enotno nepremičnino, ki obsega parc.štev. 600 in 601, vknjižbo izbrisa družbene lastnine za zemljišče, zaznambo, da se vknjižba lastninske pravice za osebe z imeni L. I. do 1/4, A. G. do 3/8 in D. B. do 3/8, ter vknjižbo izbrisa pravice uporabe zemljiškoknjižnega telesa I za osebi z imenoma A. G. in D. B., zavrnilo in izpodbijani sklep obdržalo v veljavi. Izhajalo je s stališča, da je predlagatelj I. L. po pogodbi postal solastnik stanovanjske hiše z dvema gospodarskima poslopjema do 1/4 s funkcionalnim zemljiščem oziroma pravico uporabe parc.štev.

600 in 601 v enakem razmerju, kot pri zemljiškoknjižnem telesu II, četudi pravica uporabe ni bila vknjižena že na podlagi zakona samega.

Proti sklepu se je pritožil A. G.. Izpodbija ga iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je že iz samega zemljškoknjižnega izpiska za vložek štev. 635 k.o. ..., razvidno, da predlagatelj I. L. na svoje ime ni imel nikdar vknjižene pravice uporabe parc.štev. 600, še manj pa pravico uporabe parcele štev. 601, oboje zemljiškoknjižno telo I. Bil je le solastnik do 1/4 zemljiškoknjižnega telesa II, ki predstavlja hišo z dvema gospodarskima poslopjema na parc.štev. 600. Tudi njegova pravna prednika nista imela vknjiženih več pravic, kakor on. Zato na predlagatelja pravice uporabe na zemljiškoknjižnem telesu I, ki jo nista imela, nista mogla prenesti. Pravna prednica pritožnika in B. D. je prodala pravnemu predniku predlagatelja le stanovanje z drvarnico brez vrta. Ne glede na to pa hiša stoji le na parceli št.

600, ne pa tudi na parceli št. 601, ki nikoli ni bila predmet prodaje in zato tudi ne more biti funkcionalno zemljišče k hiši. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da se predlog I. L. za vknjižbo lastninske pravice, na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Po podatkih zemljiške knjige, kot so razvidni iz v spisu nahajajočega izpiska, je bil predlagatelj po kupoprodajni pogodbi in dodatku lastnik do 1/4 zemljiškoknjižnega telesa II, ki predstavlja v listu A 1 vpisano hišo z dvema gospodarskima poslopjema na parc.štev. 600. Druge pravice za predlagatelja ni bilo vpisane. Na zemljiškoknjižnem telesu I, ki ga sestavljajo parcela štev. 600 stavbišče s hišo in dvema gospodarskima poslopjema v izmeri 208 m2 in vrt v izmeri 197 m2 ter parcela štev. 601, vrt v izmeri 260 m2, ki je bil družbena lastnina, zanj pravica uporabe ni bila vknjižena, bila pa je vknjižena pravica uporabe do 3/8 za pritožnika in do enakega deleža za D. B. Vknjižbe za manjkajočo 1/4 pravice uporabe, ki naj bi jo nekdo imel, ni. Nobenega dvoma ne more biti, da je po 2. odstavku 1. člena ZLNDL predlagatelj postal lastnik stavbišča s hišo in dvema gospodarskima poslopjema v izmeri 208 m2 na parceli štev. 600. Na podlagi takrat veljavnega Zakona o lastnini na delih stavb oziroma Zakonu o stavbnih zemljiščih kot solastnik stavbe postal tudi imetnik pravice uporabe funkcionalnega zemljišča na tej stavbi, vendar pa ni jasno kolikšno je to funkcionalno zemljišče. Ker pravica uporabe za toženca, ki mu je nedvomno vedno šla na funkcionalnem zemljišču, ni vknjižena, in tudi predlogu ni predložil dokaza, da je celotna parcela štev. 600 funkcionalno zemljišče k zgradbi, niti ne dokaza, da ima takšno pravico tudi na parceli štev. 601, na kateri stavba ne stoji, vknjižba lastninske pravice zanj, na podlagi ZLNDL ob sedanjem zemljiškoknjižnem stanju ter predloženih listinah, potrebnih za vpis, ni mogoča, saj obstoječe zemljiškoknjižno stanje ovira zahtevani opis tudi v smislu 5. in 4. točke 86. člena ZZK. Pritožbi A. G.

je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep tako spremenilo, da je njegovemu ugovoru ugodilo in predlog za vknjižbo predlagatelja zavrnilo na podlagi 3. točke 95. člena ZZK. Ko bo predlagatelj izkazal, da je kompletna parcela štev. 600, v kolikor ni stavbišče, funkcionalno zemljišče, potrebno za uporabo stavbe, in tudi izkazal, da je pridobil pravico uporabe tudi na parceli štev.

601, v naravi vrt, ki tudi za njegovega pravnega prednika ni bila vpisana v zemljiški knjigi, pa ne bo več ovir za zahtevani vpis.

Ker je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in spremenilo sklep sodišča prve stopnje, je odločilo tudi, da se izbriše zaznamba vložene pritožbe in izbriše vpis, na katerega se je pritožba nanašala, v smislu 3. točke 95. člena ZZK.