Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 1875/98 ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.1875.98 AI generated

Appeal dismissed; court rules 15-day payment deadline mandatory absent agreement.

Case Number VSL sodba I Cp 1875/98
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the defendant's appeal regarding a monetary judgment, upholding the first-instance ruling that required payment within 15 days. Although the defendant argued financial hardship and requested six installments, the court found no procedural violations or factual errors in the original decision. The court ruled that statutory law mandates the 15-day deadline and only allows alternative payment schedules through direct agreement with the creditor.

Legislator headnote

AI generated

328. člen ZPP; 368. člen ZPP: The court must decide on the main claim within 15 days; alternative payment schedules are only possible via agreement between parties, not through appeal.

Keywords

AI generated
monetary judgment appeal payment deadline enforcement installment agreement requirement procedural time limits financial hardship defense

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Materialno pravni in procesni predpisi ne omogočajo sodne odločbe z drugačnim kot 15 dnevnim rokom za izpolnitev denarne obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožeči plačati glavnico v znesku 114.858,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 01.08.1993 dalje do plačila, prav tako pa je tožena stranka tožeči dolžna povrniti pravdne stroške v višini 7.650,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.09.1998 do plačila in izvršilne stroške v višini 3.280,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 22.02.1994 do plačila.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, ki pa se v svoji pritožbi ne sklicuje na nobenega od pritožbenih razlogov po 353. členu ZPP. V svoji pritožbi toženec prosi, da se mu omogoči plačilo njegovega dolga v šestih obrokih, saj ga v sedanjem finančnem položaju ni zmožen odplačati v enem obroku.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka se v pritožbi ne sklicuje na bistveno kršitev pravdnega postopka, na zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ali na zmotno uporabo materialnega prava, kar so po zakonu predvideni razlogi za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje. Tožnik v pritožbi navaja željo, da se mu omogoči plačilo v šestih obrokih, čemur pa ni mogoče ugoditi. Sodišče odloči samo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, kar je tudi storilo. Materialnopravni in procesni predpisi (328. člen ZPP) ne omogočajo drugačnega kot 15 dnevnega roka za izpolnitev obveznosti. Le v dogovoru s tožečo stranko lahko toženec svojo poplačilno obveznost uredi drugače. Ko pa toženec v pritožbi omenja krivdo državnega aparata za njegovo neurejeno (premoženjsko) stanje, gre za neke splošne trditve, ki nimajo zveze s konkretno zadevo in jih ni mogoče upoštevati.

Toženec obsodilnega dela sodbe po vsebini ne izpodbija. Pritožbeno sodišče je zato po uradni dolžnosti preizkusilo pravilnost uporabe materialnega prava in morebiten obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Slednjih ni ugotovilo, z delno ugoditvijo tožbenemu zahtevku pa je bilo tudi pravilno uporabljeno materialno pravo. Zato je pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (368. čl. ZPP).