Appeal dismissed; new property division proposal requires fee payment and cannot be urgent for old case.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance court's refusal to grant a fee waiver for a new property division proposal. The appellant argued the new request was urgent because the original 1992 proposal remained unresolved, but the court found no such justification. Since the new proposal constituted a distinct legal act, the appellant was legally obligated to pay the court fee, rendering the appeal without merit.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah; Zakon o pravdnem postopku: A new proposal for property division filed years after an initial rejected proposal constitutes a separate legal act requiring payment of court fees and cannot be classified as urgent for the purpose of waiving said fees.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Če stranka vloži o isti stvari nov predlog, mora plačati takso za tak predlog, čeprav je bil zavržen. Novega predloga ni mogoče šteti za urgenco.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni ugodilo predlogu predlagateljice za povrnitev sodne takse.
Zoper ta sklep se pritožuje predlagateljica po svojem pooblaščencu brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je njen predlog za razdružitev premoženja šteti kot urgenco v zadevi, ko je predlog za razdružitev premoženja podala že leta 1992, leta 1998 pa je podala nov predlog, saj je menila, da sodišče tako dolgo ne more reševati predloga. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
Ker pritožnica ne navaja pritožbenih razlogov, je pritožbeno sodišče sklep preizkusilo glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odst. 354. čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je prišlo do zaključka, da ne en, ne drug pritožbeni razlog nista podana. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odst. 354. čl.
ZPP, pa tudi materialno pravo je pravilno uporabilo. Pravilno se sklicuje na določbe Zakona o sodnih taksah, po katerih mora tisti, ki predlaga uvedbo postopka plačati sodno takso, ki je z zakonom določena. Predlagateljica je dne 23.12.1998 vložila predlog za razdružitev nepremičnine in pri tem navajala, da sta z nasprotnikom vsak do ene polovice lastnika stanovanja, v katerem pa prebiva nasprotnik sam. Ker z njim ni mogoče doseči dogovora glede razdelitve te nepremičnine, predlagateljica predlaga naslovnemu sodišču, da izvede postopek razdružitve nepremičnine s prodajo in razdelitvijo kupnine med stranke. Tega predloga v nobenem primeru ni mogoče šteti kot urgenco za reševanje predloga iz leta 1992. Predlagateljica v pritožbi prihaja sama s seboj v nasprotje, ko nadaljuje v razlogih svoje pritožbe, da je podala nov predlog, ker je menila, da sodišče tako dolgo ne more reševati predloga. Pritožnica torej sama pravi, da gre za nov predlog in če gre za nov predlog, je treba plačati sodno takso, tako kot sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja. Predlogu za vrnitev sodne takse sodišče prve stopnje tako ni moglo ugoditi in je zato izpodbijani sklep pravilen. Pritožbeno sodišče ga je zato kot takega tudi potrdilo in zavrnilo pritožbo predlagateljice.