Appeal dismissed because new facts and evidence violate the prohibition on introducing new matters in appeal proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against a land registry decision, confirming the first-instance ruling that rejected the plaintiff's objection. The plaintiff argued the easement lacked legal basis and introduced new facts and evidence, including a separate lawsuit, to challenge the transfer of servitude rights. The court held that under Article 92 of the Land Register Act, appeals cannot introduce new facts or evidence, rendering the plaintiff's arguments inadmissible and the first-instance decision correct.
Legislator headnote
AI generatedArticle 92 of the Land Register Act; Article 365 of the Civil Procedure Act: An appeal is inadmissible if it introduces new facts or evidence, as the appellate court reviews only the legality of the first-instance decision based on existing records.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Ker je bila pri prvotnem vložku vknjižena služnostna pravica, je sodišče prve stopnje prav ravnalo, ko je v nov vložek preneslo tudi ta vpis.
[OBRAZLOŽITEV]
Na podlagi pogodbe o priznanju lastninske pravice z dne 15.10.1997 je L. Z. vložil zemljiškoknjižni predlog glede parc. št. 515/2 k.o.
P. Predlagal je odpis te nepremičnine in pripis k vl. št. 341 te k.o.
Sodišče prve stopnje je predlogu sicer ugodilo, vendar je hkrati preneslo služnostno pravico hoje in vožnje po parc. št. 515/2 v korist in za potrebe parc. št. 526/2 in 515/5, vpisanih pri vl. št.
318 te k.o. V zvezi s prenosom služnostne pravice hoje in vožnje po parc. št. 515/2 je L. Z. vložil ugovor, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom ta ugovor zavrnilo in odločilo, da ostane sklep zemljiškoknjižne referentke v veljavi.
Proti sklepu se L. Z. pritožuje iz enakih razlogov kot v ugovoru proti sklepu. Navaja nova dejstva in dokaze. Navedena služnost namreč po trditvah pritožnika ne obstaja. S tem namenom je 4.7.1998 vložil tudi tožbo pri naslovnem sodišču. Nato podrobno navaja, kako je tekel postopek v zvezi s podarjenim zemljiščem. Šteje, da je služnost vknjižena brez vsakršnega pravnega temelja.
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi 92. člena ZZK - Zakona o zemljiški knjigi - v pritožbi pritožnik ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Zato pritožbeno sodišče teh pritožnikovih trditev ni upoštevalo.
Sicer je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru določb 365. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku -, torej glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (člen 63 ZZK v zvezi s členom 37 ZNP - Zakona o nepravdnem postopku).
Pritožbeno sodišče je pri tem ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb postopka in da je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je treba ugovor zavrniti. Razlogi, zaradi katerih je bilo treba to storiti, pa so naslednji: Kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, se po členu 21 ZZK vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj. Taka listina je v obravnavanem primeru pogodba o priznanju lastninske pravice z dne 15.10.1997, na podlagi katere je L. Z. predlagal odpis parc. št. 515/2 k.o.
P. 126. člen ZZK določa, da če se nepremičnina odpiše od zemljiškoknjižnega vložka in vpiše v drug vložek, se v ta vložek prenesejo vpisi iz prvotnega vložka, ki se nanašajo na odpisano nepremičnino. Pri prvotnem vložku je bila glede parc. št. 515/2 vknjižena služnostna pravica v korist parc. št. 526/2 in 515/5 k.o.
P. Sodišče prve stopnje je torej prav ravnalo, ko je v nov vložek preneslo tudi vpise iz prvotnega vložka, saj ni bilo priloženo soglasje, da se vpisi ne prenesejo (člen 127 ZZK). Glede na to so nebistvene vse trditve, ki jih v ugovoru navaja pritožnik, pa tudi tiste, ki jih navaja v pritožbi. Hkrati so to tudi razlogi, zaradi katerih je bilo treba ugovor zavrniti.
Tako je bilo torej treba pritožbo zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 95 točka 2 ZZK).
Določbe prejšnjega ZPP so v tem sklepu uporabljene glede na čl. 498 ZPP/99.