Appeal dismissed; territorial jurisdiction for enforcement determined by actual residence, not registered address.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatve dolžnika je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega dolžnik dejansko prebiva, pa čeprav ima stalno prebivališče prijavljeno drugje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi in bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo okrajnemu sodišču Z kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.

Zoper naveden sklep se je pravočasno pritožil upnik in navedel, da ima dolžnica stalno prebivališče na naslovu X, vendar pa se na naslovu stalnega prebivališča zglasi le občasno, sicer pa prebiva na naslovu Y. Navedel je še, da je zaradi navedenega in možnosti vročanja sodnih pošiljk v predlogu navedel naslov začasnega bivališča dolžnice.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 100. čl. ZIZ, ki določa, da je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče, sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi. Dolžnica namreč dejansko prebiva na naslovu začasnega bivališča, ki se nahaja na območju okrajnega sodišča Z, čeprav ima stalno bivališče prijavljeno na drugem naslovu. Zato je sklep prvostopenjskega sodišča pravilen. Že upnik sam je v svojem predlogu za sklep o izvršbi kot naslov bivališča dolžnice navedel njen začasen naslov. S tem je želel očitno poenostaviti postopek pri vročanju sodnih pošiljk, saj po njegovem zatrjevanju dolžnica dejansko prebiva na naslovu začasnega bivališča.

Prvostopenjsko sodišče je pojem stalnega prebivališča, ki ga določa zakon (Zakon o izvršbi) kot navezno okoliščino za določitev krajevne pristojnosti, pravilno tolmačilo kot bivališče, kjer dolžnica dejansko prebiva in ne kot bivališče, kjer je le prijavljena. Iz ravnanja upnika je prvostopenjsko sodišče nedvomno ugotovilo, da je dolžničino začasno bivališče dejansko prebivališče, kjer se večino časa nahaja in kjer resnično prebiva. Na naslovu prijavljenega stalnega bivališča pa se dolžnica zglasi le občasno. Zato se je v skladu z navedenim tolmačenjem zakonskega določila pravilno razglasilo za krajevno nepristojno odločati v sporni zadevi. Na območju, kjer dolžnica prebiva, je namreč v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče Z.

Ker sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo ni storilo uveljavljane bistvene kršitve pravil postopka, pa tudi nobene druge ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).