Appeal court vacates enforcement order in part, remanding for objection procedure against payment order.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court vacated the first-instance enforcement order in the portion permitting enforcement and remanded the case for proceedings as an objection against a payment order. The debtor argued that the debt was paid and that interest calculations were erroneous, providing documentary evidence to support these claims. The court ruled that because the objection was substantiated with facts and evidence, the lower court was legally required to treat it as a formal objection rather than a simple appeal.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 62. člena ZIZ; 2. odstavek 53. člena ZIZ: If a debtor raises a substantiated objection to an enforcement order based on a payment order, the court must vacate the enforcement order in the part allowing enforcement and continue the proceedings as an objection against the payment order.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Sklep o izvršbi se razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
[JEDRO]
Ker je ugovor obrazložen, bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ, t.j. razveljaviti sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba ter nadaljevati postopek kot v ugovoru zoper plačilni nalog.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da mora v 8 dneh plačati 865.711,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter 28.020,00 SIT stroškov izvršilnega postopka. Dovolilo je izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri APP Ljubljana.
Zoper ta sklep je ugovarjal dolžnik, pri čemer navaja, da je svoj dolg poravnal. Račun z dne 1.10.1998 je plačal 26.1.1999, račun z dne 1.3.1999 12.7.1999, račun z dne 1.4.1999 pa 16.7.1999. Zamudne obresti dolžniku dosedaj nikoli niso bile zaračunane, razen tega pa so obrestni računi tudi napačni in se iz zneskov glavnic ne ve, na katere račune se nanašajo. Obračun obresti od zneska 117.590,00 SIT se nanaša na račun z dne 4.5.1998, ki je bil plačan 8.10.1998. Obračun obresti za ta znesek pa je od 19.5.1995 do 8.10.1998, kar je gotovo napačno, saj je valuta za ta račun 19.5.1998 in ne 19.5.1995. Ker je sodišče prve stopnje ugovor poslalo višjemu sodišču, je to o njem odločilo kot o pritožbi (5. odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
Pritožba je utemeljena.
Res je, da mora biti obrazložen tudi ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kar pomeni, da mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze (sicer se ugovor šteje kot neutemeljen - 2. odstavek 53. člena ZIZ). V konkretnem primeru je dolžnik ravnal v skladu s to zahtevo. V ugovoru namreč navaja, da je obveznost prenehala zaradi izpolnitve ter v ta namen predlaga tudi listinske dokaze. Sodišče prve stopnje bi moralo zato ravnati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ, t.j. razveljaviti sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovolilo izvršbo ter nato nadaljevati postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba (3. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku).