Appeal partially allowed; detention extended only for prior conviction risk, not witness tampering.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe second-instance court partially granted the defense's appeal against a first-instance detention order. While the defense argued for release, the court found insufficient evidence that the defendant influenced witnesses. Consequently, the detention was extended solely based on the risk of re-offending due to a prior conviction, while the claim regarding witness tampering was rejected.
Legislator headnote
AI generatedZKP 2005, 201. člen I. odst. 2. in 3. točka: Detention may be extended if there is a significant risk of re-offending or flight, but requires concrete evidence of specific risks like witness tampering which must be substantiated beyond mere suspicion.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi zagovornika obd. E. B. se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pripor zoper obdolženca podaljša le iz razloga po 3. tč. I. odst. 201. čl. ZKP.
Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Tudi po oceni pritožbenega sodišča so premalo konkretizirane okoliščine, ki bi lahko kazale na tolikšno stopnjo verjetnosti, da bi obdolženec vplival na priče, da bi ta kazala na priporni razlog po 2. točki I. odst. 201. čl. ZKP.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je senat sodišča prve stopnje zoper obd.
E. B. iz razlogov po 2. in 3. tč. I. odst. 201. čl. ZKP podaljšal pripor po vložitvi obtožnice zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po III. in II. odst. 311. čl. Kazenskega zakonika.
Proti sklepu se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, da se pripor zoper obdolženca odpravi.
Pritožba je deloma utemeljena.
Senat sodišča druge stopnje se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je še vedno podan razlog za pripor iz 3. tč. I. odst. 201. čl.
ZKP. Na obstoj tega pripornega razloga tudi po oceni pritožbenega sodišča kažejo predvsem okoliščine in način storitve kaznivega dejanja, sodelovanja pri katerem je obdolženec utemeljeno osumljen, kakor tudi podatki o prejšnjem življenju obdolženca. Ta je namreč sam povedal, da je bil v Italiji že kaznovan zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, sedaj pa je utemeljeno osumljen sodelovanja pri prav takem kaznivem dejanju in to kot član dobro organizirane skupine, ki se ukvarja s spravljanjem ljudi, ki so v stiski, preko državnih mej. Pritožnik pa ne navaja razlogov, s katerimi bi lahko izpodbil pravilno ugotovitev senata sodišča prve stopnje o obstoju navedenega pripornega razloga.
Pritožba pa utemeljeno ocenjuje, da ni podan priporni razlog iz 2. tč. I. odst. 201. čl. ZKP. Tudi po oceni sodišča druge stopnje so vse premalo konkretizirane okoliščine, ki bi lahko kazale na tolikšno stopnjo verjetnosti, da bi obdolženec vplival na priče, da bi opravičevala obstoj pripornega razloga po navedeni točki. Senat sodišča druge stopnje je zato deloma ugodil pritožbi in izpodbijani sklep spremenil tako, da je pripor zoper obdolženca podaljšal le iz razloga po 3. tč. I. odst. 201. čl. ZKP. V preostalem pa je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.