Appeal dismissed; conviction for theft upheld; defendant exempted from appeal costs due to social support.
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court dismissed the defendant's appeal against her first-instance conviction for theft and upheld the four-month prison sentence. The defendant argued the facts were misrepresented and requested a retrial, but the court found her confession and witness testimonies reliable. The court affirmed the conviction based on sufficient evidence and the defendant's prior record, while granting her exemption from appeal costs as she relies on social support.
Legislator headnote
AI generatedčl. 211/I KZ; čl. 391, 383 ZKP: An appeal is inadmissible when the first-instance court's findings are supported by reliable evidence and the sentence is proportionate to the crime and the offender's culpability.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba obdolženke S.G. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obdolženi se oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. - 6. točke II. odst. 92. čl. ZKP.
[JEDRO]
Obdolženki je bilo glede na predkaznovanost izrečena pravična kazen zapora.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v ... je z izpodbijano sodbo spoznalo obdolženko S.G. za krivo kaznivega dejanja tatvine po čl. 211/I KZ in ji izreklo kazen štiri mesece zapora. Obdolženko je sodišče oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka.
Zoper to sodbo se je povsem laično pritožila obdolženka. Po pozivu sodišča, naj dopolni pritožbo z njenimi bistvenimi elementi v smislu 396. čl. ZKP, je obdolženka predlagala, da naj se sodba spremeni oziroma razveljavi, saj kot je laično navedla v enem samem stavku: "dogodek ni potekal tako, kot je opisan v sodbi". Iz tega razloga je predlagala tudi ponovno soočenje z oškodovancem. Sodišče druge stopnje njene pritožbene razloge smiselno šteje za pritožbo iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Pritožba ni utemeljena.
Pri pregledu celotne kazenske zadeve in skopih pritožbenih navedb sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje analizi in oceni izvedenih dokazov, ki krivdo obdolženke zanesljivo dokazujejo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po oceni obdolženkinega zagovora in po skrbni oceni vseh izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je obdolženka storila v obtožbi očitano ji kaznivo dejanje, saj je v svojem zagovoru celo sama priznala, da je na stranišču policijske postaje J. skrila rjav etui, vendar se zaradi alkoholiziranosti ne spominja, kako je le-ta prišel do nje. Sodišče druge stopnje v celoti sprejema stališče sodišča prve stopnje, ko ni sledilo obdolženkinemu zagovoru, saj sta ga zavrgli dve prepričljivi in verodostojni izpovedi in sicer izpovedba oškodovanca A.U. in priče E.S., katerega izpovedbo je prvostopenjsko sodišče tudi upravičeno v celoti sprejelo, saj gre dejansko za nevtralno pričo in do kritičnega dogodka ni poznala ne obdolženke in ne oškodovanca.
Sodišče druge stopnje nadalje ugotavlja, da je bila obdolženki izrečena pravična kazen. Sodišče je ugotovilo in primerno upoštevalo pri odmeri kazni obteževalne okoliščine, kot sta obdolženkina predkaznovanost in njen nekritičen odnost do storjenega kaznivega dejanja. Glede na to pritožbeno sodišče ocenjuje, da je izrečena kazen sorazmerna teži storjenega kaznivega dejanja in stopnji obdolženkine krivde. Pridržuje se oceni sodišča prve stopnje, da je mogoče le z zaporno kaznijo doseči namen kaznovanja.
Glede na dejstvo, da sodišče druge stopnje ni našlo kršitev zakona, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (I. odst.
383. čl. ZKP), je obdolženkino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo, kar je v skladu s 391. čl. ZKP.
Kljub temu, da obdolženka s pritožbo ni uspela, ni dolžna plačati stroškov pritožbenega postopka, ker jo je sodišče v skladu s 1. - 6. točko II. odst. 92. čl. ZKP oprostilo plačila le-teh, saj se preživlja le s socialno podporo.