Court allows prosecutor appeal, quashing first instance dismissal due to unexamined authorized victim's complaint.
Legislator summary
AI generatedThe prosecution successfully appealed the first instance court's dismissal of the criminal charge against the accused. The lower court rejected the victim's complaint because it found no formal proposal for prosecution was submitted by the store owner. The appellate court ruled that the store clerk, who filed the criminal complaint, could have been authorized by the owner to act on the store's behalf, a critical fact the lower court failed to investigate.
Legislator headnote
AI generatedčlen 53. odstavek 2. ZKP; člen 371. prvi odstavek 5. točka ZKP: A victim's criminal complaint constitutes a proposal for prosecution, and an employee authorized by the victim to act on their behalf may validly submit such a proposal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi državne tožilke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljni postopek.
[JEDRO]
Tudi prodajalka trgovine, ki je oškodovana s kaznivim dejanjem tatvine, je lahko upravičena, da poda predlog za pregon storilca, če se izkaže, da jo je lastnik trgovine za to pooblastil.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo obtožni predlog zoper obdolženega, ker trgovina M..., v škodo katere naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje tatvine po členu 211/II in I KZ, ki se preganja na predlog, takšnega predloga ni podala. V spisu naj bi bil le uradni zaznamek o razgovor s prodajalko te trgovine L. Ž., ki je zaposlena pri oškodovanki.
Zoper ta sklep je državna tožilka vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določba kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. V pritožbi navaja, da je L. Ž. poklicala policijo in podala kazensko ovadbo, kar je šteti kot predlog za pregon in da ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da prodajalka oškodovane trgovine ni pristojna za podajo predloga za pregon. S tem pa izpodbija tudi zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba je utemeljena.
Odločitev sodišča prve stopnje, da ni podan predlog oškodovanca za pregon, je preuranjena. Iz podatkov spisa nedvomno izhaja, da je L. Ž. zaposlena pri oškodovani trgovini M... in da je v tej trgovini delala, ko je opazila, da naj bi obdolženec vzel predmete, navedene v obtožnem predlogu ter zoper neznanega storilca podala tudi kazensko ovadbo.
Če oškodovanec poda kazensko ovadbo, se po drugem odstavku 53. člena ZKP šteje, da je s tem podal tudi predlog za pregon. Prodajalka L. Ž., ki je podala kazensko ovadbo in naknadno v tem svojstvu tudi za oškodovano trgovino M... prevzela stvari, ki so bile najdene pri obdolžencu, pa utegne biti s strani lastnika trgovine M... (kdo je lastnik te pravne osebe, pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo), tudi pooblaščena za vložitev kazenske ovadbe ali predloga za pregon v imenu oškodovane trgovine. Ker tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, se lahko izkaže, da je bil zaključek sodišča prve stopnje, da predloga za pregon ni podala pristojna oseba kot pooblaščena oseba pravne osebe, zmoten. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi državne tožilke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljni postopek.