Criminal appeal dismissed: A confession of intent without corroborating evidence fails to establish sufficient suspicion for investigation.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the Prosecutor's appeal against the first-instance court's decision to reject the investigation request. The prosecution argued that the suspect's admission of intent to commit theft should suffice, but the court found no corroborating evidence such as found items or a caught perpetrator. The court ruled that a mere statement of future intent, lacking physical proof or other witness testimony, does not meet the legal threshold for establishing sufficient suspicion required to initiate criminal proceedings.
Legislator headnote
AI generatedArticle 100 of the Criminal Procedure Act; Article 101 of the Criminal Procedure Act: A confession of intent to commit a crime, absent corroborating evidence such as physical proof or other witness testimony, does not constitute sufficient suspicion to justify the initiation of criminal proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Izjava osumljenca tretjemu, da namerava storiti kaznivo dejanje, ob dejstvu, da v predkazenskem postopku policisti niso našli nobenih drugih dokazov (predmeti niso bili najdeni, storilec ni bil zaloten, ob ogledu niso bile najdene nobene sledi, ki bi omogočale identifikacijo storilca), ne zadošča za sklep o utemeljenosti tiste stopnje suma, ki je potrebna za uvedbo preiskave.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za preiskavo, ki jo je državna tožilka vložila zoper osumljenca zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po členu 212/I tč. 1 KZ.
Proti temu sklepu je državna tožilka vložila pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da se zoper osumljenca uvede preiskava.
Pritožba ni utemeljena.
Ob preizkusu izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da podatki, zbrani v predkazenskem postopku ne zadostujejo za obstoj utemljenosti suma, da naj bi prav osumljenec vlomil v barako in kontejner in si protipravno prilastil predmete, navedene v zahtevi za preiskavo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je edini podatek, na katerem sloni sum, obremenilna izjava obdolženčevega sodelavca na gradbišču S. Č. Njemu naj bi obdolženec - begunec, predno je odšel iz Slovenije, povedal, da bo delodajalcu vzel predmete in jih prodal, ker mu delodajalec ni plačal za opravljeno delo pri njem. Taka izjava o nameravanem dejanju, ne pa o storjenem kaznivem dejanju, pa ob dejstvu, da doslej policisti niso našli prav nobenih drugih dokazov (ob ogledu niso našli nobenih sledi, ki bi omogočale identifikacijo storilca, predmetov niso našli), izjavo Č. pa demantira tudi izjava delodajalca o izvedenem plačilu osumljencu, pa za obstoj utemljenosti suma, ki je potrebna za uvedbo preiskave, ne zadošča. Tudi v primeru, če bi osumljenec v preiskavi takšno izjavo potrdil, ta dokaz ne bi zadoščal za vložitev obtožnice, kot to pravilno ocenjuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
Zato pritožba državne tožilke, ki se s takšno oceno ne strinja in ne navaja ničesar novega, ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo.