Appeal granted; court held statutory presumption of withdrawal applies only if tax remains unpaid after extension period.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, vacated the first-instance ruling, and remanded the case for further proceedings. The applicant argued that the first court incorrectly deemed the enforcement request withdrawn because the court fee was not paid within the initial deadline. The court found the applicant had actually paid the fee within the 15-day extension period mandated by the law. Consequently, the court ruled that the statutory presumption of withdrawal applies exclusively when the fee remains unpaid after the extension expires, not merely for non-payment within the initial window.
Legislator headnote
AI generated4. odst. 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; The statutory presumption that an enforcement request is withdrawn applies only if the required court fee remains unpaid after the additional period granted for payment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Določba 4. odst. 40. člena ZIZ zakonsko domnevo o umiku predloga za izvršbo predvideva le v primeru, če taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Ig.. z dne 4.2.1999 štelo, da je predlog za izvršbo umaknjen in svojo odločitev oprlo na določilo 4. odst. 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Proti sklepu se je upnik pravočasno pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navedel je, da je dolgovano sodno takso poravnal v zakonitem 15 dnevnem roku, in sicer dne 17.12.1998, in v dokaz svojih trditev 11.2.1999 priložil fotokopijo zbirnega naloga za prenos z dne 17.12.1998 (pripeta k l.št. 4). K dopolnitvi pritožbe ponovno prilaga fotokopijo zbirnega naloga za prenos z dne 17.12.1998 (pripeta k l. št. 6).
Pritožba je utemeljena.
V 4. odst. 40. člena ZIZ, ki ga je v izpodbijani odločbi uporabilo tudi sodišče prve stopnje, je določeno, da če za predlog za izvršbo ni bila plačana sodna taksa (ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah), ravna sodišče s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil. Upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni plačal predpisane sodne takse, zato ga je sodišče prve stopnje pozvalo, naj v danem roku predlog dopolni. Ker upnik tega ni storil, je sodišče (na podlagi 4. odst. 40. člena ZIZ) štelo, da je predlog umaknil.
Vendar pa za to posledico v določbi 4. odst. 40. člena ZIZ v konkretnem primeru ni najti podlage. Navedena določba namreč zakonsko domnevo o umiku predloga za izvršbo predvideva le v primeru, če taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana, česar v konkretnem primeru ni mogoče zaključiti. Upnik je k dopolnitvi pritožbe z dne 26.8.1999 predložil dokazilo o plačilu dolgovane sodne takse (pripeto k l. št.
6), iz katerega je razvidno, da je dne 17.12.1998 plačal sodno takso za predlog izvršbo, kar je bilo v roku 15 dni (kot to določa 4. odst.
40. člena ZIZ), na kar je tudi utemeljeno opozoril v pritožbi.
Pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da se upnik v dopolnitvi pritožbe neutemeljeno sklicuje na dokazilo, ki ga je sodišču predložil dne 11.2.1999, saj se le-to ne nanaša na plačilo sodne takse v predmetnem izvršilnem postopku, temveč v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v ....
Glede na navedeno je bilo potrebno upnikovi pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).