Appeal dismissed; interim order revocation deadline is a court time limit starting from service, not finality.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's decision to revoke the interim order and suspend the security proceedings. The creditor argued that the 30-day deadline to file a revocation action only began running after the interim order became legally final, as an objection had not yet been decided. The court rejected this, ruling that the deadline is a court time limit triggered by the service of the order, not its finality, and that an objection does not suspend the proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 277. člen 2. odst. 2; ZPP 111. člen 15. člen: The time limit for filing an action to revoke an interim order is a court time limit that commences from the day following the service of the order, not from the day it becomes legally final.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Rok za vložitev tožbe za opravičbo začasne odredbe je sodni rok, ki ni odvisen od pravnomočnosti sklepa o izdaji začasne odredbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je predlogu dolžnika ugodilo in sklep o začasni odredbi Okrajnega sodišča v ... opr. št. Rp ...z dne 21.8.1998 razveljavilo ter postopek zavarovanja ustavilo. Upniku je naložilo povrniti dolžniku njegove stroške zavarovanja.
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. V pritožbi je navedel, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je potekel rok za katerega je bila izdana začasna odredba. Le-ta je bila izdana za čas 30 dni, v tem roku pa je bilo upniku naloženo, da mora vložiti tožbo.
Po oceni pritožnika pa 30 dnevni rok začne teči šele od pravnomočnosti sklepa o izdaji začasne odredbem in ne od njene izdaje. Dolžnik je zoper sklep o izdaji začasne odredbe vložil ugovor, o katerem sodišče še ni odločalo, zato sklep še ni postal pravnomočem.
Pritožba ni utemeljena.
Okrajno sodišče v ... je s sklepom opr. št. Rp .... z dne 21.8.1999 izdalo začasno odredbo, s katero je prepovedalo dolžniku odtujiti ali obremeniti nepremičnine trgovskega lokala št. 17 v izmeri 57,90 m2 in trgovskega lokala št.27 v izmeri 31,85 m2, v I. nadstropju poslovno trgovskega centra v Z., stoječih na zemljišču parc. št. 334/3, 345, 350/1, 350/2, 350/3, 352/1, 352/2, 352/7 vse k.o. .... Hkrati je upniku naložilo, da mora v roku 30 dni vložiti tožbo za opravičbo začasne odredbe, kar je skladno z določbo 2. odst. 277. člena ZIZ.
Navedeni rok je sodni rok v smislu določbe 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Zato je ta rok začel teči prvi naslednji dan po vročitvi sklepa o izdaji začasne odredbe upniku, kar je bilo 15.8.1998 in je potekel 15.9.1999 (2. in 3. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da navedeni rok začne teči šele potem, ko postane sklep o izdaji začasne odredbe pravnomočen. Ugovor zoper začasno odredbo tudi sicer ne zadrži postopka (9. člen ZIZ). Glede na nesporno dejstvo, da upnik vse do izdaje izpodbijanega sklepa ni vložil tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da upnik ni opravičil začasne odredbe, zaradi česar je pravilno ravnalo, ko je postopek ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja (1. odst. 278. člen ZIZ).
Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).