Appeal dismissed; debt assumption contract valid as debt subject was clearly defined despite defendant's invalidity claim.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment ordering the defendant to pay a specific debt assumed from a third party. The defendant argued the contract was void under Article 47 of the Obligations Act because the debt subject was indeterminate, but the court found the debt clearly defined by the contract's terms and payment schedule. Consequently, the court rejected the invalidity claim and confirmed the lower court's decision based on the precise identification of the debt obligation.
Legislator headnote
AI generatedArticle 47 of the Obligations Act; Article 2 and 6 of the Debt Assumption Contract: A debt assumption contract is void only if the debt subject is indeterminate; however, if the debt is clearly defined by the contract terms and payment details, the contract remains valid and enforceable.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Če bi bil dolg kot predmet pogodbe o prevzemu dolga nedoločljiv, bi bila taka pogodba nična. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predmet pogodbe v tem primeru dovolj jasno določen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki dolg, ki ga je prevzela od družbe M. d.o.o., v znesku 5.929.296,90 SIT z zamudnimi obrestmi in ji povrniti pravdne stroške.
Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala njeno spremembo ali razveljavitev.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Stališče tožene stranke, ki ga je zavzela že v postopku na prvi stopnji in ponovila v pritožbi, da je pogodba o prevzemu dolga po določbi 47. člena ZOR nična, če je dolg kot njen predmet nedoločljiv, je sicer pravilno. Vendar pa je sodišče prve stopnje točno ugotovilo ter v obrazložitvi sodbe jasno in prepričljivo opisalo, da je dolg, ki ga je prevzela tožena stranka, dovolj jasno določen. Prvostopno sodišče je pri tem pravilno ocenilo določbe 2. in 6. točke pogodbe o prevzemu dolga in načinu ter rokih plačila tega dolga z dne 21.6.1996 (priloga spisa A2). Pritožbeno sodišče z oceno te listine v celoti soglaša, k njeni obrazložitvi v napadeni sodbi pa ni kaj dodati.
Tako je sodišče druge stopnje ugotovilo, da s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlog ni podan. Po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP) je preizkusilo sodbo prve stopnje še glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, a ni našlo nobene. Zato je po določbi 368. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.