Appeal allowed; first instance court erred by issuing default judgment without notice when facts were disputed.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (1. odstavek izreka odločbe prve stopnje) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Sodišče lahko v gospodarskem sporu izda sodbo brez naroka samo, če dejstva med strankama niso sporna, torej ko ena stranka prizna dejstva, ki jih je navedla druga stranka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki na podlagi računa in večih bremepisov za obresti še 296.361,50 SIT z zamudnimi obrestmi in zamudne obresti od plačane glavnice 427.167,50 SIT ter ji povrniti izvršilne stroške (1. odstavek izreka odločbe). V preostalem delu je zaradi umika tožbe navedeni sklep razveljavilo in postopek ustavilo (2. odstavek izreka odločbe).

Zoper sodbo (torej 1. odstavek izreka odločbe) se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala, naj jo pritožbeno sodišče razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče mora po določbi 2. odst. 365. člena ZPP po uradni dolžnosti paziti, ali ni sodišče prve stopnje pri izdaji sodbe napravilo kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo brez razpisa naroka za glavno obravnavo. To bi glede na določbo 496. člena ZPP lahko storilo, če bi ugotovilo, da dejstva med strankama niso sporna (in ni drugih ovir za izdajo sodbe). V obrazložitvi sodbe je sicer tako ugotovitev navedlo.

Vendar pa iz izjav strank v spisu to ne izhaja. Tožena stranka je namreč v ugovoru zoper sklep o izvršbi oporekala celotnemu tožbenemu zahtevku in nikoli ni priznala kakšnih dejstev, ki jih je zatrjevala tožeča stranka. Pogoj za izdajo sodbe brez razpisa naroka pa je, da dejstva med strankama niso sporna, kar pa mora nedvoumno izhajati iz njunih navedb. Posledica priznanja dejstev je, da jih ni treba dokazovati (1. odst. 221. člena ZPP). Sodišče prve stopnje pa je svojo sodbo utemeljilo z dokumentacijo v spisu, torej ne z nespornimi dejstvi, ampak z dejstvi, ki jih je ugotovilo na podlagi ocene dokazov. To pa pomeni, da pogoji za izdajo sodbe brez glavne obravnave niso bili izpolnjeni. Zato je sodišče prve stopnje z njeno izdajo, ne da bi razpisalo narok za glavno obravnavo, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 9. točki 2. odst. 354. člena ZPP. Zaradi nje je moralo pritožbeno sodišče po določbi 1. odst. 369. člena ZPP napadeno sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.