Appeal dismissed; first instance court correctly applied law and facts regarding rental debt claim.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first instance judgment ordering the defendant to pay a rental debt of 123,413.50 SIT. The appellant argued for a remand based on alleged errors in fact-finding and the application of the Civil Procedure Act, specifically regarding a transfer of claim agreement. The court rejected these claims, finding the first instance court properly evaluated the evidence and correctly determined that the disputed transfer agreement did not extinguish the specific debt in question.
Legislator headnote
AI generatedArticle 353, paragraphs 2 and 3; Article 368 of the Civil Procedure Act: An appeal is inadmissible if the first instance court correctly ascertained the facts and applied the substantive law, and no significant procedural violations occurred.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Odločitev mora temeljiti le na odločilnih dejstvih.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženi stranki plačati tožeči stranki znesek 123.413,50 SIT s pripadki. Toženi stranki je hkrati naložilo povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške z zamudnimi obrestmi.
Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki 1. odst. 353. člena ZPP.
Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišče prve stopnje v novo odločanje.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na dejstva, ki sta jih zatrjevali pravdni stranki v postopku na prvi stopnji in izvedene dokaze pravilno ugotovilo dejansko stanje. Na ugotovljeno dejansko stanje, da obstoji terjatev tožeče stranke napram toženi stranki iz naslova najemnin za gradbene stojke po 16 računih, je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je naložilo toženi stranki vtoževane račune plačati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo dokaz, ki ga je predložila tožena stranka in sicer pogodbo o odstopu terjatve z dne 23.12.1997 (B2), ki da se v ničemer ne nanaša na vtoževano terjatev. Zato je pravilno zaključilo, da iz nje ne izhaja, da je prišlo do prenehanja vtoževane obveznosti, kot je zatrjevala tožena stranka. Iz navedene pogodbe sicer izhaja, da je tožeča stranka kot odstopnik odstopila prevzemniku (Š.) dve terjatvi, ki jih je imela napram toženi stranki (dolžniku), ki pa nista predmet tožbenega zahtevka, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Katere obveznosti sta prevzemnik in odstopnik med seboj poravnala, kar je vsebina 2. točka pogodbe, je za predmetno zadevo nepomembno, saj ne gre za odločilno dejstvo. Zato so neupoštevne pritožbene trditve, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti raziskati to okoliščino (1. odst. 220. člena ZPP).
Zaradi navedenega in ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).