Court allows appeal; service by knocking on door invalid; appeal filed within correct 30-day period.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashing the first-instance decision and remanding the case. The first instance incorrectly declared the applicant's request for retrial untimely because it was filed after 30 days from a service date calculated by knocking on the defendant's door. The court held that such service is only valid if the party refuses to accept documents, which was not proven here, meaning the correct service date was the day the representative actually received the judgment. Consequently, the appeal was timely filed, and the lower court's procedural error necessitated a new trial.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 142. čl. ZPP/77; 144. čl. ZPP: Service of judgment by knocking on the door is valid only if the party refuses to accept it; otherwise, service occurs upon actual receipt, and appeals filed within 30 days of actual receipt are timely.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
V 1. odst. 142. čl. ZPP/77 je določeno, da je treba med drugim tudi sodbo vročiti osebno strankam. Če vročanje po tem določilu ni uspešno, pa je treba nadaljevati vročanje po določilu 141. čl. ZPP, ne pa po določilu 144. čl. ZPP z nabitjem na vrata, kar je pravilno le v primeru, kadar stranka noče prevzeti sodnih pisanj.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za obnovo postopka, ki ga je vložila pooblaščenka tožene stranke. Ker je bila prvostopna sodba vročena toženi stranki z nabitjem na desko dne 31.5.1999, pooblaščenka pa je vložila predlog za obnovo šele 30.9.1999, uveljavlja pa obnovitveni razlog iz 2. točke 491. čl. ZPP, ki ga je treba uveljavljati v 30-tih dneh od vročitve sodbe, je ocenilo, da je bil predlog za obnovo vložen prepozno.
Proti sklepu se je pooblaščenka tožene stranke pravočasno pritožila.
Ponavlja svoje trditve, da toženi stranki prvostopna sodba ni bila vročena. S tem, ko je toženi stranki, ki jo je vabilo na glavno obravnavo po določilu 144. čl. ZPP ter ji na tak način vročilo tudi tožbo in prvostopno sodbo, je prvostopno sodbo toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Omenja, da je sodbo dvignila na sodišču šele ona sama.
Pritožba je utemeljena.
V 1. odstavku 142. čl. ZPP/77 je določeno, da je treba med drugim tudi sodbo vročiti osebno strankam. Če vročanje po tem določilu ni uspešno, pa je treba nadaljevati vročevanje po določilu 141. čl. ZPP.
Ker prvostopno sodišče ni ravnalo tako, ampak je sodbo toženi stranki vročilo po določilu 144. čl. ZPP z nabitjem na vrata, kar je pravilno le v primeru, kadar stranka noče prevzeti sodnih pisanj, to pa iz spisa ne izhaja, je šteti, da je bila sodba tožeči stranki vročena šele 29.9.1999, ko jo je pri prvostopnem sodišču zanj prevzela njegova pooblaščenka. Ker je predlog za obnovo vložila že dan po prejemu prvostopne sodbe, prvostopno sodišče nepravilno ugotavlja, da ga je vložila po preteku 30-dnevnega roka iz 2. točke 1. odst. 324. čl. ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 380. čl. ZPP).
V nadaljnjem postopku bo moralo prvostopno sodišče šteti, da je predlog za obnovo postopka vložen pravočasna in izpeljati postopek po določilih 2. odst. 425. čl. in naslednjih ZPP.