Appeal allowed; debtor's excuse for delay is not a valid defense against enforcement under ZIZ Art. 53.2.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the creditor's appeal and reversed the first-instance decision to reject the enforcement application. The debtor admitted the debt's existence and amount but only argued why payment was currently delayed, failing to contest the obligation itself. The court held that such an explanation does not constitute a substantive defense under Article 53 of the Enforcement Act, rendering the first-instance rejection of the enforcement order legally correct.
Legislator headnote
AI generatedArticle 53, paragraph 2 of the Enforcement Act; Article 380, paragraph 3 of the Civil Procedure Act; A debtor's admission of debt coupled with an explanation of payment delay does not constitute a valid substantive defense against an enforcement order and must be rejected as unfounded.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se pritožba dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 30.11.1998 zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Dolžnik sploh ne trdi, da ni dolžan plačati oz. da ni dolžan plačati toliko, kot zahteva upnik, pojasnjuje le, zakaj trenutno ne more poravnati svoje obveznosti. Takšnih trditev ni mogoče šteti niti kot navedbo odločilnih dejstev, s katerimi bi lahko uspešno nasprotoval sami terjatvi.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na ugovor dolžnika razveljavilo svoj sklep o izvršbi opr. št. Ig 98/00475 z dne 30.11.1998 v drugi točki izreka in odločilo, da bo o zahtevku in stroških postopka odločeno v pravdnem postopku.
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je njegov predlog za izvršbo utemeljen glede na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in da naj sodišče dolžniku izstavi sklep o izvršbi.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 53. čl. ZIZ. Navedeni člen v drugem odstavku nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako navedena dejstva. V kolikor dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljenega.
Pritožbeno sodišče omenjeno določbo razlaga tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki bi lahko - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Dolžnik v svojem ugovoru navaja, da bo izterjevani znesek poravnal v najkrajšem možnem času, s čimer smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve. Dolžnik ne trdi, da ni dolžan plačati oz. da ni dolžan plačati toliko, kot zahteva upnik, pojasnjuje le, zakaj trenutno ne more poravnati svoje obveznosti. Takšnih trditev po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče šteti niti kot navedbo odločilnih dejstev, s katerimi bi izpodbijal terjatev, iz česar izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor neutemeljeno štelo za obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3.točke 380. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovi pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep, kot izhaja iz izreka odločbe.