Appeal dismissed; creditor lacks enforcement title for bankruptcy costs, preventing execution under ZPPSL.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the creditor's request to enforce bankruptcy costs based on a certificate of authenticity rather than an enforcement title. The creditor argued that costs incurred after the bankruptcy filing should be enforceable, but the court noted the specific statutory exception for such costs requires a formal enforcement title. Consequently, the court confirmed the first-instance decision denying execution because the creditor failed to meet this procedural requirement.
Legislator headnote
AI generatedZPPSL 111. člen 1. odstavek; ZPPSL 111. člen 4. odstavek 4: For bankruptcy costs, the general prohibition on enforcement via certificate of authenticity does not apply if the creditor possesses a formal enforcement title; without such a title, execution requests based solely on certificates must be rejected.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
V 4. odst. 111. člena ZPPSL je med drugim določeno, da se prvi odstavek istega člena ne uporablja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka. Za odločanje o dovolitvi izvršbe je tako bistveno, ali gre za stroške stečajnega postopka (136. člen ZPPSL) in ali ima upnik zanje izvršilni naslov (prim. 17. člen ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine (priloga A1 in A2) in ne izvršilnega naslova. Ker upnik za stroške stečajnega postopka nima izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrnilo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zavrnilo, ker se je nad dolžnikom dne 29.7.1998 začel stečajni postopek, ki se vodi pod opr.
št. St 59/98. Upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Navedel je, da njegova terjatev predstavlja strošek stečajnega postopka, saj je nastala po začetku stečajnega postopka in se nanaša na plačilo računov za telekomunikacijske storitve za mesec avgust, september in oktober 1998. Pritožba ni utemeljena.
V 1. odst. 111.člena ZPPSL je določeno, da od začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina. Vendar pa je v 4. odst. istega člena med drugim določeno, da se citirani prvi odstavek ne uporablja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka. Za odločanje o dovolitvi izvršbe je tako bistveno, ali gre za stroške stečajnega postopka (136. člen ZPPSL) in ali ima upnik zanje izvršilni naslov (prim.
17. člen ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine (priloga A1 in A2) in ne izvršilnega naslova. Ker upnik za stroške stečajnega postopka nima izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrnilo.
Ker ni podan uveljavljani pritožbeni razlog niti niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena, v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).