Court dismisses appeal when debtor admits debt but cites financial hardship, ruling it inadmissible under enforcement law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the debtor's appeal against a first-instance enforcement order, confirming the creditor's claim. Although the debtor argued financial hardship and proposed converting the debt to a short-term loan, the court found these arguments insufficient to challenge the debt's existence or amount. The court ruled that such financial difficulties do not justify halting enforcement and that debt conversion requires mutual agreement, which the debtor cannot force upon the creditor through court proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 2. odst. 53. člen; 2. odst. 54. člen; 2. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP): A debtor's failure to substantiate an objection with specific facts and evidence renders it inadmissible, and financial hardship alone does not suspend enforcement when the debt is admitted.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.
Upnik sam nosi svoje stroške odgovora na ugovor.
[JEDRO]
Dolžnik smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve, ko navaja, da "iz vsebinskega vidika ne osporava" svojega dolga.
Zatrjevano težko finančno stanje in nezmožnost sprotnega poravnavanja obveznosti ni ugovorni razlog. Predlagana konverzija terjatev je stvar dogovora med strankama, ki ga dolžnik ne more izsiliti sodnim potem.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave zgoraj navedene terjatve.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da dolga "iz vsebinskega vidika ne osporava", vendar zaradi težke finančne situacije ni sposoben poravnavati obveznosti. Upniku predlaga konverzijo terjatev v kratkoročni kredit, na kar so nekateri drugi upniki že pristali.
Upnik je na ugovor odgovoril in navedel, da dolžnik vtoževani znesek priznava po temelju in višini, zato naj sodišče potrdi izvršilni predlog.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljen v skladu z 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je na podlagi 2. odst. 54. čl. ZIZ dolžnikov ugovor obravnavalo kot pritožbo in ugotovilo, da ni utemeljena. ZIZ v 2. odst. 53. čl. dolžniku nalaga, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede dejstva in predloži dokaze, sicer se bo ugovor štel za neutemeljen. To določilo pritožbeno sodišče razlaga tako, da mora dolžnik navajati tista dejstva in predlagati tiste dokaze, ki bi - če bi se izkazali za resnične - lahko pripeljali do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve, ko navaja, da "iz vsebinskega vidika ne osporava" svojega dolga. Zatrjevano težko finančno stanje in nezmožnost sprotnega poravnavanja obveznosti ni ugovorni razlog.
Glede dolžnikovih navedb o predlagani konverziji terjatev, na kar se nanaša tudi priloženi listinski dokaz (dopis z dne 31.12.1998, priloga B1) sodišče druge stopnje ugotavlja, da je to stvar dogovora med strankama, ki ga dolžnik ne more izsiliti sodnim potem. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ugovora ni obrazložil v skladu z 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Ker drugostopno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je pritožbo na podlagi 2.točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo, kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 165. čl. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ. V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni predvideno vročanje dolžnikovega ugovora upniku na odgovor (prim. 62. čl. ZIZ), zato upnikovi stroški za odgovor niso bili potrebni za ta postopek.