Appeal allowed; first instance court failed to conduct hearing due to contradictory procedural findings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, vacated the first-instance judgment, and remanded the case for a new trial. The appellant argued that a verbal agreement regarding waived interest rates required a hearing to verify, while the lower court inconsistently deemed the evidence unnecessary yet insufficiently defined. The court ruled that these contradictory reasons prevented a valid assessment of whether the hearing was omitted due to lack of necessity or procedural defect, necessitating a retrial.
Legislator headnote
AI generatedčl. 353. ZPP/77; čl. 369. ZPP/77: When a first-instance court fails to conduct a requested hearing while simultaneously claiming the evidence is unnecessary or the request is insufficient, such contradictory reasoning constitutes a fundamental procedural violation requiring the case to be remanded for a new trial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem strank. Razlogi, zaradi katerih tega dokaza ni izvedlo, pa si nasprotujejo. Sodišče prve stopnje namreč na eni strani presoja, da izvedba tega dokaza ni potrebna, na drugi pa očita spornemu dokaznemu predlogu, da ni dovolj opredeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke proti toženi stranki v višini 721.884,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.2.1995 dalje do plačila, toženi stranki pa je tudi naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 193.036,00 SIT.
Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po čl. 353 ZPP. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi odločilo preuranjeno, saj ni izvedlo predlaganih dokazov z zaslišanjem strank. Ob podpisu kompenzacije je bil namreč med stečajnim upraviteljem in direktorjem tožeče stranke sklenjen dogovor, da se zamudne obresti za prepozno plačane račune, ki so bili predmet kompenzacije, ne bodo obračunavale. Ta dogovor ni bil pisno verificiran zaradi večkratnih daljših odsotnosti direktorja tožeče stranke. Zaslišanje strank bi bilo zato potrebno. Pritožnik predlaga, naj drugostopenjsko sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega preizkusa ugotovilo, da je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77. Sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem strank. Razlogi, zaradi katerih tega dokaza ni izvedlo, pa si nasprotujejo. Sodišče prve stopnje namreč na eni strani presoja, da izvedba tega dokaza ni potrebna, na drugi pa očita spornemu dokaznemu predlogu, da ni dovolj opredeljen. Tako na podlagi razlogov izpodbijane sodbe ni moč ugotoviti, ali sodišče predlaganega dokaza ni izvedlo, ker ga ni moglo izvesti zaradi nepopolnosti dokaznega predloga, ali pa zato, ker je presodilo, da zaslišanje strank ni potrebno, ker izpovedbi ne bi mogli omajati dokazne moči predloženih listinskih dokazov. Pravkar opisano izhodišče zato tudi ne more biti podlaga za ugotovitev sodišča prve stopnje, češ da tožena stranka ni dokazala svojega ugovora, da je bil med zakonitima zastopnikoma pravdnih strank sklenjen (ustni) dogovor, da tožena stranka ni dolžna plačati zamudnih obresti. Iz razloženega sledi, da izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 1. odst. 369. čl. ZPP/77. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa.
V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo opisano pomanjkljivost odpraviti. V zvezi s spornim dokaznim predlogom pritožbeno sodišče še dodaja, da se dokazni predlog z zaslišanjem strank, če gre za pravno osebo, izvede tako, da se zasliši oseba, ki je z zakonom ali s pravili določena, da pravno osebo zastopa (2. odst. 267. čl. ZPP/77; 2. odst. 260. čl. ZPP/99), in da je zakoniti zastopnik tožene stranke stečajni upravitelj (prim. 2. odst. 79. čl.
ZPPSL).