Appeal dismissed; debtor's execution objection rejected for lack of evidence supporting alleged service defects.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the appeal against a first-instance execution order based on a notarial certificate. The debtor argued that the creditor's services were unprofessional due to errors in mailing materials and excessive charges, but failed to provide supporting evidence despite a court warning. The court ruled that under the Enforcement and Security Act, an objection is deemed unreasoned and therefore invalid if the debtor does not substantiate their factual claims with proof.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ; When a debtor raises an objection to an execution order based on factual allegations, they must substantiate those facts with evidence; failure to do so renders the objection unreasoned and the objection inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ.
Zato je ugovor neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 28.06.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).
Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da so bile storitve upnika opravljene neprofesionalno, o čemer so odgovorne obvestili že ob prejemu tiskovin (dopisni papir in samolepilne nalepke), saj so bili grafični elementi na fax dopisih postavljeni napačno, tudi barve pri dopisih in samolepilnih etiketah so bile napačne, cene pa so bile nesorazmerno visoke. Navedel je, da so odgovorne pri upniku obvestili tudi o tem, da zaračunanega zneska ne nameravajo poravnati.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak, glede na navedeno določilo ZIZ, neutemeljen. Iz dolžnikovega ugovora je moč razbrati, da upnik dela ni opravil v skladu z dogovorom. V zvezi z napakami in zatrjevanim obvestilom upnika o napakah pa bi moral dolžnik sodišču predložiti ustrezne dokaze. Glede na to, da svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ.
Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen.
Ob preizkusu izpodbijanega sklepa, pa sodišče druge stopnje tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo z dne 19.07.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).