Appeal dismissed; court upheld first instance rejection of debtor's execution objection as unfounded under ZIZ.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Povsem pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžnikove ugovorne navedbe o neustreznosti izvršilnega naslova z izpodbijanim sklepom zavrnilo kot neutemeljene v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Dolžnikove pritožbene navedbe v zvezi z dogovorom o plačevanju ter o tem, da je terjatev že v celoti poplačana, bi ob pogojih iz 56. čl. ZIZ utegnile pomeniti ugovor po izteku roka. Ker tak ugovor rešuje sodišče prve stopnje, se sodišče druge stopnje ni spuščalo v zadevne navedbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne in izvršljive sodne poravnave, sklenjene pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. II R 1237/96, dne 5.8.1997. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da upnik v prvi točki predloga za izvršbo ne navaja opravilne številke sodne poravnave, ne prilaga izvršilnega naslova za obresti, zato je sklep o izvršbi v nasprotju s sporazumom strank. Dolžnik in upnik sta sklenila dogovor, da dolžnik plačuje obveznosti iz tekočega poslovanja, sploh pa je terjatev že v celoti plačana, kar izhaja iz priloženih fotokopij položnic.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je upnik v predlogu za izvršbo navedel opravilno številko sodne poravnave, in sicer med dokazi k prvi točki predloga. Zadevno poravnavo, skupaj s kreditno ter zastavno pogodbo in drugimi listinami je upnik tudi priložil predlogu za izvršbo, kar po oceni sodišča druge stopnje povsem zadostuje. Tudi glede obresti je upnik priložil izvršilni naslov, to je citirano sodno poravnavo. Poravnava se sklicuje na kreditno pogodbo med pravdnima strankama, ki je prav tako priložena predlogu za izvršbo, iz te pogodbe pa jasno izhaja, da dolžnik dolguje tudi obresti, po kakšni obrestni meri in s kakšnim načinom obračunavanja, zato je obrestni zahtevek upnika dovolj določen. Priloženi obračuni obresti samo pojasnjujejo, kako je upnik obračunal obresti, do katerih je upravičen na podlagi navedene pogodbe in sodne poravnave. Glede na zgoraj povedano je po oceni pritožbenega sodišča povsem pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžnikove ugovorne navedbe z izpodbijanim sklepom zavrnilo kot neutemeljene v smislu 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zato se drugostopenjsko sodišče v izogib ponavljanju tudi sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje. Ker je bila odločitev prvostopnega sodišča pravilna in ker sodišče druge stopnje tudi pri preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je dolžnikovo pritožbo na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Glede dolžnikovih pritožbenih navedb v zvezi z dogovorom o plačevanju ter o tem, da je terjatev že v celoti poplačana, sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za ugovorne razloge, ki bi, ob pogojih iz 56. čl. ZIZ, utegnili pomeniti ugovor po izteku roka. Ker tak ugovor rešuje sodišče prve stopnje, se sodišče druge stopnje ni spuščalo v zadevne navedbe.