Creditor's appeal succeeds; debtor's circular payment agreement objection is limited to enforcement objection.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the creditor's appeal, setting aside the first-instance enforcement order in part. The debtor argued a circular payment agreement existed but offered no evidence, merely citing oral agreements. The court ruled that since the debtor admitted the debt, their objection only challenged the enforcement order itself, not the underlying claim, making the lack of evidence fatal to their defense.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 2. odst. 53. čl.; 3. odst. 62. čl.: An objection based on a circular payment agreement where the debtor admits the debt is treated solely as an objection to the enforcement order, requiring proof that the objection is unfounded.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
: Pritožbi upnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi zavrne.
[JEDRO]
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem le-ta priznava obstoj upnikove terjatve, navaja pa, da je bil sklenjen z upnikom dogovor o obročnem plačilu, je treba obravnavati kot ugovor zoper del, v katerem je dovoljena izvršba.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi opr.št. Ig 251/99 z dne 13.4.1999 razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v tč. 2 izreka, odločilo pa, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Kopru.
Zoper ta sklep se pritožuje upnik po svojem pooblaščencu in sicer iz razlogov po 3. tč. 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga razveljavitev oz. spremembo izpodbijanega sklepa. V pritožbi navaja, da ugovor dolžnika ni obrazložen, saj dolžnik ni priložil za svoje trditve nobenih dokazov. V predmetni zadevi dolžnik celo prizna dolg, v ostalem pa se sklicuje le na neke ustne dogovore samih strank.
Pritožba upnika je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v nasprotju z določilom 2. odst. 53., 1. odst. 61. in 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Glede na vsebino dolžnikovega ugovora je treba njegov ugovor šteti sploh samo kot ugovor v smislu 3. odst. 62. čl. ZIZ, torej, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo. Tako dolžnik zoper del, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sploh ne ugovarja. V takem primeru pa se po izrecnem določilu 3. odst. 62. čl. ZIZ postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. V tem pogledu pa ugovor glede na določilo 2. odst. 53. čl.
ZIZ res ni obrazložen, saj dolžnik ne navaja dejstev, s katerimi bi ugovor utemeljeval, zlasti pa tudi ni predložil nobenih dokazov.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen.