Court dismisses appeal confirming that Article 73 of ZTLR creates a possession continuity fiction regardless of ownership status.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appeal, upholding the first-instance judgment that found the defendant disturbed the plaintiff's co-possession of a shared apartment. The defendant argued the property belonged to the estate, but the court correctly identified a gift deed transferring ownership to the defendant before the decedent's death. Consequently, the court ruled that Article 73 of the ZTLR functions as a legal fiction ensuring possession continuity between decedent and heir, making the decedent's ownership status irrelevant to the possession claim.
Legislator headnote
AI generatedArticle 73 of the ZTLR; Article 380 in conjunction with Article 368 of the Civil Procedure Act: The provision establishes a legal fiction where the heir becomes a possessor upon the decedent's death to maintain possession continuity, irrespective of whether the decedent was the owner.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbo se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Določba 73. člena ZTLR predstavlja pravno fikcijo, katere smisel je, da se ohrani kontinuiteta posesti med zapustnikom in dedičem, pri tem pa ni bistveno, ali je bil zapustnik lastnik stvari.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ugodilo restitucijskemu in prepovednemu zahtevku v zvezi z ugotovitvijo, da je toženec motil tožnico v soposesti trisobnega stanovanja s tem, da je neugotovljenega dne med 6. in 22.11.1998 zamenjal ključavnico vhodnih vrat stanovanja ter vrata zaklenil, s čimer je tožnici onemogočil soposest stanovanja.
Tožena stranka vlaga pritožbo proti navedenemu sklepu in zatrjuje vse pritožbene razloge. Sodišče prve stopnje naj bi napačno ugotovilo, da sporno stanovanje spada v zapuščino. Pravilno sicer navaja, da je bila sklenjena darilna pogodba, na podlagi katere je zapustnica podarila stanovanje tožencu, si izgovorila dosmrtno pravico rabe stanovanja ter izrecno izjavila, da se to darilo ne všteje v dedni delež tožene stranke. Glede na navedeno je to stanovanje že v času življenja zapustnice pridobil toženec v last in posredno posest, neposredno posest pa je pridobil takoj ob smrti zapustnice. Napačna ugotovitev dejanskega stanja je imela za posledico napačno uporabo materialnega prava, to je 73. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), saj stanovanje ni bilo predmet dedovanja.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 73. čl. ZTLR, po katerih postane dedič posestnik v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo. Navedena določba predstavlja pravno fikcijo, katere smisel je, da se ohrani kontinuiteta posesti med zapustnikom in dedičem, pri tem pa ni bistveno ali je bil zapustnik lastnik stvari. V konkretnem primeru je tako bistveno le ali je bila zapustnica posestnica stanovanja in ali je tožnica njena dedinja. Ker ti dejstvi nista sporni, kakor tudi niso sporne ostale predpostavke motenja posesti stvari, je sodišče prve stopnje povsem pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku, saj je bila tožnica skupaj s tožencem soposestnica spornega stanovanja, dejanje toženca pa je pomenilo odvzem tožničine soposesti. Ker tako pritožbene trditve niso utemeljene, podani pa tudi niso razlogi, ki jih mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep prve stopnje (380. čl. v zvezi s 368. čl. Zakona o pravdnem postopku).