Appeal dismissed; court ruled no prior response to debtor's objection was needed under ZIZ Art. 62(2).
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's decision to revoke the enforcement order. The first instance court revoked the enforcement based on the debtor's written objection under Article 62(2) of the Enforcement Act (ZIZ) without first requesting a response from the creditor. The court held that since the objection was substantiated, the procedure correctly followed the rules for objections against payment orders, rendering the creditor's claim of procedural error unfounded.
Legislator headnote
AI generatedArticle 62(2) of the Enforcement Act (ZIZ); Article 58(2) of the Enforcement Act (ZIZ): When a debtor submits a substantiated objection to an enforcement order, the court must revoke the order and proceed as if an objection against a payment order were filed, without requiring a prior response from the creditor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba za zavrne kot neutemeljena in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Na podlagi utemeljenega ugovora zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, sodišče postopa po 2. odst. 62. čl. ZIZ, ne da bi predhodno zahtevalo od upnika odgovor na ugovor v smislu 58. člena ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je dolžnik vložil obrazložen ugovor, zaradi česar je s sklepom z dne 26.11.1998 razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je bila izvršba dovoljena ter odločilo, da bo utemeljenosti tožbenega zahtevka oz. o usodi 2. tč. sklepa o izvršbi dalje odločalo v pravdi.
Zoper sklep se pritožuje upnica. Prvostopnemu sodišču očita bistvene kršitve določb postopka in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Opozarja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil izdan na podlagi 2. odst. 62. čl. ZIZ zaradi dolžnikovega ugovora, podanega v skladu z 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Hkrati pa je sodišče upniku poslalo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi in ga pozvalo, naj v roku osmih dnih nanj odgovori, ker bo sicer dolžnikove navedbe v ugovoru štelo za resnične. S tem pa je nepravilno uporabilo procesne določbe ZIZ, saj bi moralo glede na to, da je bil ugovor obrazložen, predlog za izvršbo zgolj razveljaviti in postopek nadaljevati kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ne pa hkrati dolžnikovega ugovora poslati upniku v odgovor.
Pritožba ni utemeljena.
Drži sicer, da je prvostopno sodišče poslalo dolžnikov ugovor upnici v odgovor s pozivom, naj v osmih dneh na ugovor odgovori, ker bo sicer štelo dolžnikove navedbe v ugovoru v skladu s 1. odst. 58. čl.
ZIZ za resnične, vendar ta poziv ni imel nikakršnega vpliva na izdajo sklepa z dne 26.11.1998. Prvostopno sodišče je namreč s tem sklepom odločilo prav to, kar zatrjuje pritožba, da bi moralo; na podlagi 2. odst. 62. čl. ZIZ je razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je bila izvršba dovoljena in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog .
Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo upnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč.380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).