Court dismisses debtor's objection to enforcement order based on creditor's delay in collecting debt and interest accrual.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court rejected the debtor's objection to an enforcement order, confirming the lower court's decision to enforce the debt. The debtor argued that the creditor's delay in collection caused interest to accumulate and requested installment payments or interest calculation only after receiving the enforcement order. The court ruled that the debtor acknowledged the debt's existence and maturity, making these arguments irrelevant to the validity of the enforcement based on the reliable title.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju; Zakon o postopku pri izvrševanju zbivanja; A debtor's claim that a creditor's delay in enforcement caused interest accrual or justifies installment payments is inadmissible when the debt's existence and maturity are undisputed and the creditor has a legal basis for immediate enforcement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne kot neutemeljen in p o t r d i sklep o izvršbi.
[JEDRO]
Navedbe dolžnika, da je upnik čakal z izterjavo dolga in s tem povzročil nabiranje obresti in predlog, da se obresti določijo šele od prejema sklepa o izvršbi dalje oziroma da se dolg spremeni v obročno plačevanje, predstavljajo neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je bilo dolžnici naloženo, naj v osmih dneh poravna upnici glavnico v višini 156.902,81 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.10.1995 dalje in glavnico v višini 43.862,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.11.1997 dalje do plačila ter ji povrne stroške postopka.
Zoper sklep je dolžnica ugovarjala, prvostopno sodišče pa je ocenilo ugovor kot neobrazložen in neutemeljen in ga poslalo pritožbenemu sodišču, naj o njem odloči kot o pritožbi.
Tožnica v ugovoru navaja, da od obvestila banke o tem, da je limit prekoračila, ni bila več obveščena o postopku. Skoraj leto in pol je bila kot mati samohranilka brez službe. Svoj dolg bi lahko zato poravnavala obročno, ne pa v enem znesku, kot je to zahtevano v sklepu. Ne spominja se, da bi jo zavarovalnica obveščala o dolgu oz.
o tem, da ga je prevzela in je od leta 1993 upnica očitno čakala, da se obresti nabirajo. Predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep razveljavi in ga spremeni v obročno odplačevanje glavnice in normalne obresti od prejema sklepa, to je od 8.1.1999 dalje.
Ugovor ni utemeljen.
Dolžnica v svojem ugovoru ne navaja nobenega takšnega pravno relevantnega dejstva, od katerega bi lahko bila odvisna utemeljenost upničene terjatve. Iz ugovornih navedb izhaja, da je dolžnica vedela za dolg in njegovi višini niti ne oporeka, razen kolikor očita upnici, da ga ni izterjala prej in s tem preprečila tek zamudnih obresti. Glede na nesporen obstoj dolga in čas njegove dospelosti, pa takih ugovornih navedb ni mogoče upoštevati, kot tudi ne dolžničinega predloga, naj se odplačevanje dolga spremeni v obročno plačevanje glavnice. Utemeljenost takšnega predloga je odvisna od volje upnika, ki pa ima za terjatev na način, kot jo je predlagal, vso podlago v zakonu. Morebitni neugodni socialni položaj dolžnice je varovan v določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju zgolj z določbami o oprostitvah in omejitvah izvršbe. Glede na to, da dolžnica določno ne oporeka zapadlosti dolga, pa tudi ni mogoče upoštevati njenega predloga, naj se obresti določijo šele od prejema sklepa o izvršbi dalje.
Glede na to je pritožbeno sodišče zavrnilo dolžničin ugovor kot neutemeljen in potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje (2. tč.
380. čl ZPP v zvezi s 15. čl ZIZ).