Court dismisses debtor's appeal for non-performance as unsubstantiated due to lack of evidence.
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court dismissed the debtor's appeal against a first-instance enforcement order based on a credible document. The debtor argued that specific goods remained at a tavern and questioned the timing of packaging charges, but failed to provide any supporting evidence for these claims. Consequently, the court ruled that without proof, the debtor's objections were legally unfounded and the original enforcement decision stood.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 62. člen, 15. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 380. člen: An objection by a debtor regarding facts for which the burden of proof lies with them is inadmissible if no evidence is submitted, rendering the objection unsubstantiated.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnika se zavrne kot neutemeljena in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Če dolžnik v ugovoru navaja dejstva, za katera je dokazno breme na njem, ob tem pa ne predloži nobenih dokazov, je njegov ugovor neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave zneska 31.200,00 SIT s p.p. in stroškov postopka v znesku 28.365,00 SIT, z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari.
Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje posredovalo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. V tem ugovoru navaja, da se sporni sodi in jeklenke ves čas nahajajo v gostilni M. v I., hkrati pa izraža presenečenje, da upnik uveljavlja plačilo embalaže šele po šestih mesecih od dobave blaga.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je dolžnikov ugovor štelo za neutemeljenega in ga je zato na podlagi 5. odst. 62.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odstopilo v reševanje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Zato, da bi bilo mogoče dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine šteti za utemeljenega, bi moral vsebovati dejstva, s katerimi ga utemeljuje in bi dolžnik moral predložiti ustrezne dokaze; v konkretnem primeru pa je edino pravno upoštevno dejstvo, ki ga dolžnik v svojem ugovoru niti ne osporava to, da sporna embalaža, ki je predmet obvestila o vknjižbi, dejansko ni bila vrnjena, zaradi česar je razumljivo, da je upnik dolžniku zato zaračunal njeno vrednost. Glede na to je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 380.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15.čl. ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.