Court allows appeal where service on non-resident address fails to notify family members.

Pritožbi dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Če stranka, ki ji je treba vročiti pisanje, na tem naslovu sploh ne stanuje, potem ji na tem naslovu tudi nadomestne vročitve ni mogoče opraviti, saj stanovalci niso člani njenega gospodinjstva.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor kot prepozen zavrglo. Ugotovilo je, da je dolžnik sklep o izvršbi prejel že 23.10.1996, ugovor pa je vložil šele 9.2.1998, kar je po poteku 8-dnevnega ugovornega roka.

Zoper ta sklep je vložil pritožbo dolžnik. V pritožbi navaja, da je iz priloženih dokumentov, ki jih prilaga, jasno razvidno, kdo je odgovoren za obremenitev, ki se pripisuje njemu, saj na naslovu v K. stanujejo S.L., B.L. in L.L., ki so vsi uporabniki telefona v tem stanovanju in kot taki odgovorni za terjatev T.. Iz sklepa z dne 25.4.1989 je razvidno, komu je bilo dodeljeno sedanje stanovanje. V to stanovanje je spadal tudi telefonski priključek. V tem stanovanju on ne stanuje že od leta 1988, zato v tem času ni plačeval ničesar v zvezi s telefonskim priključkom, ker ga tudi in uporabljal in se tudi ne čuti materialno odgovornega.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa sicer izhaja, da je bil sklep o izvršbi vročen dolžniku 23.10.1996, kot ugotavlja v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje. Vročitev naj bi bila opravljena, kot se da razbrati iz povratnice na list. štev. 12, po določbi 2. odst. 142. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (1977) v zvezi s členom 14 Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Dolžnik pa je že v vlogi brez datuma navedel, da sklepa o izvršbi v tej zadevi on nikoli ni prejel, saj že od 25.2.1988 živi v B. Tudi vpisničarka na sodišču v N. je v uradnem zaznamku 9.2.1998 povzela dolžnikovo izjavo, da niti predloga niti sklepa o izvršbi v tej zadevi dolžnik ni prejel, saj že več kot 10 let ne živi v K. Kljub takšnim podatkom spisa in izjavi dolžnika je sodišče prve stopnje štelo, da je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilno opravljena že 23.10.1996. Ta zaključek pa, če držijo dolžnikove trditve, da že od leta 1988 ne živi v K., ni pravilen, saj se nadomestna vročitev opravi veljavno le, če se pisanje izroči kateremu od odraslih članov njegovega gospodinjstva (141. člen ZPP-1977). Če dolžnik v stanovanju v K. dejansko ne živi že od leta 1988, stanovalci v tem stanovanju niso člani njegovega gospodinjstva in vročitev kakšnemu od stanovalcev v tem stanovanju ne bi pomenila pravilno nadomestno vročitev. V takem primeru tudi rok za vložitev pravnega sredstva ne bi tekel od tega datuma. Ker sodišče prve stopnje teh trditev dolžnika ni preverilo, je odločitev o prepozno vloženem ugovoru najmanj preuranjena. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče moralo pritožbi dolžnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje preveri dolžnikove trditve, da ne živi že od leta 1988 v K. Če je temu tako, naj mu sklep o izvršbi skupaj s predlogom za izvršbo vroči v skladu z določbami ZPP, ki se subsidiarno uporablja v izvršilnem postopku.

Šele od pravilne vročitve sklepa o izvršbi dalje namreč teče rok za vložitev ugovora.