Appeal dismissed; co-owner receiving property must pay cash share even if refusing payment.

Pritožba nasprotne udeleženke se zavrne kot neutemeljena in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče odloči, da solastnik, ki stvar prevzame, izplača ostale v denarju, čeprav izrazijo stališče, da denarja nočejo.

Hišna številka povzeta iz zemljiškoknjižnih podatkov, ko je predmet delitve označen s parcelno številko in med strankama ni spora o predmetu delitve, je nepomemben podatek, ki ne vpliva na pravilnost odločbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je v nepravdnem postopku zaradi delitve stvari v solastnini z izpodbijanim sklepom odločilo, da pripade nepremičnina, ki predstavlja v naravi enonadstropno stanovanjsko hišo, v izključno last predlagateljici in je slednja dolžna izplačati nasprotni uedleženki vrednost njenega solastninskega deleža v denarju in sicer 1.250.000.- SIT v roku 3 mesecev, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper ta sklep je vložila nasprotna udeleženka pravočasno pritožbo v kateri je navedla, da hiša ne obstaja. Pri parceli št. ... ni navedbe, kaj je v naravi. Pojasnila je nerazumevanje s sestro in potrdila, da hiša v naravi ni deljiva in da je dala pristanek, da hiša pripade predlagateljici. Prvostopnemu sodišču očita, da ni upoštevalo njene izjave, da ne zahteva odškodnine oz. deleža od te nepremičnine v denarju. Predlagala je tudi oprostitev plačila deleža sodnih taks, sodnih stroškov in stroškov izvedenca.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je v postopku in pri odločanju ravnalo v skladu z Zakonom o nepravdnem postopku /ZNP/, ko je stvar v solastnini na predlog predlagateljice razdelilo tako, da je nepremičnino dodelilo predlagateljici, ki je izkazala upravičen večji interes do nepremičnine s tem, da želi hišo popraviti, nasprotna udeleženka pa se je strinjala, da hiša, ki fizično ni deljiva pripade predlagateljici.

Kadar sodišče odloči, da nepremičnino dobi eden od solastnikov v skladu s čl. 122 ZNP obenem odloči, da mora solastnik, ki nepremičnino dobi izplačati ostalim vrednost njihovih deležev, zakon določa tudi rok in plačilo zamudnih obresti v primeru zamude. Zahtevek naprotne udeleženke pri tem ni potreben pa tudi odklonitev po oceni pritožbenega sodišča nima pravnega učinka. Prvostopno sodišče pri odločitvi ni kršilo zakona. Če nasprotna udeleženka res ne bo hotela prevzeti denarja bo lahko poiskala ustrezno pravno možnost v postopku realizacije sklepa, kar pa ni več stvar tega postopka.

Prvostopno sodišče je po spisovnih podatkih dobilo številko hiše, ki je predmet delitve iz izpiska iz zemljiške knjige.

Izvedenec, ki je nepremičnino ocenil je res ugotovil, da je hiša v S. Nasprotna udeleženka ne navaja in tega tudi ne izkazujejo podatki v spisu, da bi bil med udeleženkama spor katera hiša je predmet delitve, označba s parcelno in vložno številko v sklepu jo tudi povsem določi, zato star podatek v sodni odločbi, ki ga pritožba graja ni bistven.

Ko nasprotna udeleženka predlaga v pritožbi oprostitev sodnih taks, sodnih stroškov in stroškov izvedenca pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče v skladu s čl. 126 ZNP razdelilo skupne stroške med obe solastnici, nasprotna udeleženka teh stroškov ne more biti oproščena. Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks lahko v skladu s čl. 14 Zakona o sodnih taksah /ZST/ učinkuje le od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog, zato se bo lahko predlog nasprotne udeleženke za oprostitev plačila sodnih taks obravnaval le za pritožbo zoper sklep. O tem predlogu bo odločalo prvostopno sodišče, ki bo po potrebi pozvalo nasprotno udeleženko, da vlogo dopolni s predložitvijo dokazil v skladu s 13.čl.ZST.

Ker prvostopno sodišče ni storilo očitanih kršitev in tudi ne kršitev na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti ob uporabi čl. 365 in 381 Zakona o pravdnem postpku /ZPP/ v zvezi z 37.čl. ZNP, je ob uporabi čl. 380 ZPP pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.