Inheritance court rejects appeal; estate value for court fees determined by judge's free assessment, not expert valuation.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the widow's appeal against a corrected inheritance judgment, upholding the first-instance court's determination of the estate's value for court fee calculation. The widow argued that a new expert valuation was necessary because the original assessment was too low and she feared her sister would sell the property at a higher price, while also requesting eviction and rent payments. The court ruled that the value of the estate for fee purposes is established by the inheritance court through its free assessment based on available data and party statements, rather than a mandatory expert appraisal, and thus the original valuation remained valid.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST); Zakon o dedovanju (ZD): The value of an estate for the purpose of calculating court fees is determined by the inheritance court through its free assessment based on statements and available data, not requiring a mandatory expert valuation unless specific irregularities are proven.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dedinje se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
Predlog dedinje za povrnitev pritožbenih stroškov se z a v r n e .
[JEDRO]
Vrednost zapuščine zaradi odmere sodnih taks ugotavlja zapuščinsko sodišče po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga, lahko pa tudi odredi cenitev z izvedenci na stroške dedičev.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je z izpodbijanim popravnim sklepom o dedovanju popravilo svoj sklep o dedovanju tako, da je v točki I/c tega sklepa napovedano vrednost nepremičnine popravilo iz zneska 6.000.000,00 SIT na znesek 3.000.000,00 SIT. V skladu z novo ugotovljeno vrednostjo nepremičnine je znižalo odmerjeno sodno takso iz zneska 158.096,00 SIT na 98.096,00 SIT ter naložilo dedičem, da plača vsak znesek 32.699,00 SIT.
Zoper ta popravni sklep se je pravočasno pritožila dedinja A.K. in predlagala, naj prvostopno sodišče samo spremeni oziroma prekliče popravni sklep, podrejeno pa naj pritožbo pošlje sodišču druge stopnje, katero naj popravni sklep spremeni ali razveljavi zadevo in jo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Stroški postopka naj se naložijo v plačilo dedičema A.S. in J.P. Dedinja A.K. se v pritožbi ne strinja s popravnim sklepom o dedovanju. Prvostopno sodišče je ugotovilo novo vrednost nepremičnin pod točko I/c sklepa o dedovanju na podlagi pritožbe dedičev J.P. in A.S., katera sta priložila novo cenitev stanovanja v P., ta cenitev pa ni verodostojna, saj so dvainpolsobna stanovanja, kot je podedovano, v P. dražja. Priložila je novo cenitev in izpiske iz časopisov, ki naj bi dokazovali, da je bila prava ocena vrednosti nepremičnin v sklepu o dedovanju v znesku 6.000.000,00 SIT realnejša. V pritožbi je navedla bojazen, da jo bo dedinja sestra J.P. oškodovala, saj ji bo izplačala njen delež na tej nepremičnini po cenitvi sodišča, sama pa bo nepremičnino prodala veliko dražje. Slednja je stanovanja brez njene privolitve vzela v posest in ji onemogoča uporabo in upravljanje, čeprav je lastnica 1/3 nepremičnine. Predlagala je, naj sodišče naloži dedinji J.P., da ji izroči ključe stanovanja, njo in sina izseli v roku 15 dni ter ji naloži, da ji plača najemnino za čas neupravičenega zasedanja stanovanja.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče gotavlja, da je vprašljiv pravni interes, ki zasleduje dedinja A.K. s pritožbo. Vrednost zapuščine, ki jo je ugotovilo prvostopno sodišče v sklepu o dedovanju in nato v popravnem sklepu, se ni ugotavljala v zvezi s postopkom popisa in cenitve dediščine, ki jo odredi zapuščinsko sodišče z odločbo v posebnih v zakonu določenih primerih, temveč v zvezi z odmero sodne takse v zapuščinskem postopku. To vrednost prvostopno sodišče ugotavlja v skladu s tarifno številko 9 Zakona o sodnih taksah (ZST) in pojasnilom, ki ji sledi po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Prvostopno sodišče lahko tudi odredi oceno z izvedenci na stroške dedičev. Tako ugotovljena vrednost pa ne zavezuje niti strank med sabo v primeru delitve stvari v solastnini, niti ne velja za določeno v drugih postopkih, ko bi se spet obravnavala vrednost teh nepremičnin, razen če bi se prizadeti o tem sporazumeli.
Prvostopno sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo vrednost nepremičnine na podlagi ocene izvedenca B.D., ki je priznan cenilec nepremičnin na tem področju, pri tem pa je ravnalo v skladu s pooblastilom v navedenem določilu ZST. Sklep je zato izdan v zakonitem postopku in ne glede na novo cenitev, ki jo je predložila dedinja, ni utemeljenih dvomov, da je morda pri cenitvi, ki je podlaga izpodbijanemu sklepu prišlo do nepravilnosti, ki bi narekovale novo cenitev.
Dedinja A.K. se z zahtevami, ki jih je nanizala v pritožbi (izselitev druge dedinje, plačilo najemnine, izročitev ključa), napotuje na redne postopke pri prvostopnem sodišču.
Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, ki jih je navedla dedinja, niti drugih kršitev procesnega in materialnega zakona, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je v skladu z 2. točko 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) zavrnilo pritožbo dedinje in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Predlog dedinje za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne, ker dedinja s pritožbo ni uspela. Sklep temelji na členu 154 in 166 ZPP.