Appeal dismissed; bankruptcy administrator's rejection of claim due to missing prior filing notice was incorrect.

Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožena stranka, ki je v pravdi propadla, je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka, kljub temu, da gre pri toženi stranki za stečajnega dolžnika, katere stečajni upravitelj je prerekal prijavljeno terjatev, ker ni razpolagal z vso dokumentacijo in je zato mislil, da je terjatev zastarala.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 603.906,10 SIT z obrestmi po temeljni obrestni meri od zneska 236.160,00 SIT od 9.11.1998 do plačila in hkrati naložilo toženi stranki v 8 dneh plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 126.089,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Proti navedeni odločbi je le v izreku o stroških tožena stranka vložila pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka; navaja, da je tožeča stranka prijavila terjatev v stečajnem postopku nad toženo stranko, brez da bi navedla, da je svoje terjatve že prijavila v stečajnem postopku št. ..., ki je bil pred tem začet nad toženo stranko, zaradi česar je stečajni upravitelj terjatev zaradi zastaranja upravičeno prerekal. Zato stroškov tega postopka ni povzročila tožena stranka, poleg tega pa je tožeča stranka v svoji prijavi terjatve opustila navedbo pravne podlage v skladu s 137.čl.

ZPPSL.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje postopalo v skladu s 1. odst. 154.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ko je glede na uspeh v pravdi odločilo, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki vse za pravdo potrebne stroške (1.odst.

155.čl. ZPP). Kolikor tožena stranka v pritožbi navaja, da stečajni upravitelj v času pregledovanja terjatev, prijavljenih v stečajnem postopku nad toženo stranko, ni razpolagal s podatkom, da je tožeča stranka že v prehodno začetem stečajnem postopku nad toženo stranko prijavila svojo terjatev (zaradi česar ni prišlo do zastaranja le-te), neugodne posledice te okoliščine ne morejo sedaj bremeniti tožeče stranke. Slednja je, kot je razvidno iz pritožbe, prijavi terjatve priložila ustrezne račune in jo je s tem očitno v sprejemljivi meri opredelila in opremila, tako da se je stečajni upravitelj o njej izrekel. Pa četudi bi tožeča stranka v skladu s 137.čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) v prijavi terjatve izrecno navedla pravno podlago prijavljene terjatve, to še ne pomeni, da bi ta morala zaobsegati tudi navedbo, da je njena terjatev bila predmet prijave v predhodno začetem stečajnem postopku nad toženo stranko. Poleg tega pa je substitut pooblaščenca tožene stranke na glavni obravnavi izjavil, da je potrebno preveriti terjatev po temelju in po višini, kar pomeni da terjatev ni bila prerekana zgolj zaradi zastaranja.

Glede na to je sodišče na podlagi 2. točke 380.čl. ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.