Appeal dismissed; court tax collection against foreign resident requires no prior warning under ZST Art. 28.

Pritožba upnika se zavrne kot neutemeljena in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če gre za izterjavo sodne takse zoper stranko, ki ima sedež ali prebivališče v tujini, se izda sklep o izterjavi takse po 28. členu ZST, ne da bi sodišče stranki predhodno poslalo opomin za plačilo takse.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da znaša neplačana taksa upnika 1.354.500,00 SIT in jo je upnik dolžan plačati v roku 30 dni na račun občinskih sodnih taks.

Zoper ta sklep se pritožuje upnik po svoji pooblaščenki zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni odmerilo takse za predlog in sklep, kot bi to moralo storiti v skladu z zakonom. Upnika poprej sploh ni pozvalo na plačilo takse. Iz same odmere stroškov pa je razvidno, da bi sodna taksa lahko znašala le 540.000,00 SIT in ne 600.000,00 SIT kot napačno ugotavlja sodišče prve stopnje.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 28. člena Zakona o sodnih taksah (ZST). Glede izterjave takse zoper taksnega zavezanca, ki ima prebivališče ali sedež v tujini, velja namreč posebno določilo 28. člena ZST. Po tem določilu pa sodišče, če ima taksni zavezanec prebivališče ali sedež v tujini, pa ne plača takse tedaj, ko nastane taksna obveznost, po končanem postopku s sklepom ugotovi, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa ter naloži taksnemu zavezancu, da v roku, ki ne sme biti krajši kot 30 dni in ne daljši kot 90 dni od prejema odločbe plača dolžno takso. Po 2. odst. tega člena kazenska taksa znaša 50% vrednosti neplačane takse. Po tem posebenem določilu, ki velja za taksnega zavezanca, če ima le-ta prebivališče ali sedež v tujini, takemu taksnemu zavezancu ni treba pošiljati posebnega opomina za plačilo takse, kot to zmotno meni upnik. Kar pa se tiče navedb upnika, da bi smela znašati taksa le 540.000,00 SIT in ne 600.000,00 SIT, pritožbeno sodišče le pripominja, da je sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijanega sklepa takso obračunalo v skladu z določilom 4. in 5. odst. 7. člena ZST. Po 4. odst. 7. člena ZST se pri odmeri takse vzame kot osnova za izračun takse vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti, po 5. odst.

istega člena pa se ne glede na to določbo pri izračunu sodne takse pri prisilni izterjavi uporabi vrednost točke na dan, ko pristojni davčni urad izda taksnemu zavezancu ustrezno odločbo (2. odst. 29. člena ZST) oziroma na dan izdaje sklepa iz 1. odst. 30. člena ZST.

Zakon se pri tem izrecno ne sklicuje na določilo 28. člena ZST, vendar je po mnenju pritožbenega sodišča pri določitvi vrednosti točke treba uporabiti določilo 5. odst. 7. člena ZST tudi v primerih, ko gre za sklep po 28. členu ZST, saj tudi ta sklep pomeni sklep o izterjavi takse. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.