Appeal allowed; court must verify territorial jurisdiction of proposed court before transferring enforcement case to litigation.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the appellant's request, ruling that the first-instance court erred by assigning the case to a specific court without verifying its territorial jurisdiction. The appellant argued that the designated court lacked jurisdiction under Article 59 of the Civil Procedure Act, while the first instance had not addressed this objection. Consequently, the court set aside the portion of the decision regarding the transfer and remanded the matter for the first instance to determine the correct competent court.
Legislator headnote
AI generatedArticle 59 of the Civil Procedure Act; If a creditor requests in an enforcement application that the case be transferred to a specific court upon the debtor's objection, the court must first ascertain whether that court is territorially competent.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi upnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v točki 2 izreka r a z v e l j a v i in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
[JEDRO]
Če je upnik v izvršilnem predlogu za primer, da bi dolžnik zoper sklep o izvršbi utemeljeno ugovarjal, predlagal, da se zadeva odstopi v obravnavanje v pravdnem postopku določenemu sodišču, mora sodišče pred odločitvijo ugotoviti, ali je predlagano sodišče za pravdni postopek krajevno pristojno.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi dolžnikovega ugovora sklep o izvršbi opr. št. Ig ... razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v točki 2 izreka, obenem pa je odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku, pri čemer je iz obrazložitve razvidno, da naj bi odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v N.
Zoper ta sklep se pritožuje upnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga njegovo razveljavitev v delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo, da bo v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v N. V pritožbi navaja, da je že v izvršilnem predlogu upnik navedel, naj se v primeru dolžnikovega ugovora naslovno sodišče izreče za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopi stvarno pristojnemu sodišču v Mariboru, ki je pristojno glede na določilo 59. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kraju, v katerem je poslovna enota.
Pritožba upnika je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede tega, katero sodišče je pristojno za odločanje v pravdi, odločilo preuranjeno. Upnik je v izvršilnem predlogu res navedel, na kar opozarja v pritožbi, naj se v primeru dolžnikovega ugovora naslovno sodišče izreče za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopi stvarno pristojnemu sodišču v Mariboru. Pri tem se sklicuje na določilo 59. člena ZPP. Sodišče prve stopnje pa je odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v N., ne da bi to svojo odločitev kakorkoli obrazložilo in se izjasnilo o upnikovem predlogu. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo ter izpodbijani sklep v delu, v katerem je odločeno, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v N., razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Pri ponovnem odločanju naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali ima dolžnik na območju Okrožnega sodišča v M. res poslovno enoto in da spor izvira iz pravnega razmerja te enote, tako da bi bilo lahko to sodišče krajevno pristojno po določilu 59. člena ZPP oziroma 60. člena sedaj veljavnega ZPP.