Appeal granted; first-instance court remanded case to recalculate rent on the correct filing date.

Pritožbi tožnice se ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Ker je bilo v postopku sporno, ali je najemnina v času vložitve tožbe bila pravilno določena, bi moralo sodišče izvedencu naložiti, da izračuna ustrezno najemnino za tožničino stanovanje po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, na isti dan.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo. Ugotovilo je, da je sodni cenilec izračunal najemnino za tožničino stanovanje v znesku 2.498,45 SIT. Ker tožnica trdi, da je tožena stranka izračuna najemnino v znesku 2.019,00 SIT, je zaključilo, da njen zahtevek za znižanje najemnine ni utemeljen.

Zoper to sodbo se je tožnica pritožila iz vseh pritožbenih razlogov.

V obrazložitvi opozarja, da bi utemeljitev prvostopnega sodišča držala le, če bi izvedenec izračunal neprofitno najemnino za čas vložitve tožbe. Razmere pa so se od vložitve tožbe spremenile, saj tožena stranka sedaj zahteva od tožnice najemnino v znesku 10.000,00 SIT mesečno. Za pravilno odločitev v konkretni zadevi je treba ugotoviti koliko bi znašala neprofitna najemnina na dan vložitve tožbe. Potem bi se za naprej najemnina določila tako, da bi najemodajalec to pravilno osnovno najemnino zviševal po predpisih.

Sodišče bi torej moralo ugotoviti, koliko bi znašala neprofitna najemnina na dan vložitve tožbe in če bi ugotovilo, da se je od tožnice takrat zahtevala višja najemnina, kot je znašala v tem času neprofitna najemnina, bi moralo zahtevku za znižanje ugoditi na znesek neprofitne najemnine. Predlaga razveljavitev sodbe in ponovno odločanje o zadevi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sicer s pomočjo izvedenca res ugotavljalo, koliko bi po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih znašala neprofitna najemnina za tožničino stanovanje, vendar zaključek, ki ga je sprejelo, ne vzdrži preizkusa, saj tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je bila tožba v tej zadevi vložena že 15.12.1992, da je v času vložitve te tožbe tožnica morala plačevati najemnino v znesku 2.019,00 SIT in da bi zato sodišče prve stopnje moralo glede na postavljeni zahtevek izračunati višino neprofitne najemnine na ta dan. Iz nerazumljivih razlogov pa je sodišče prve stopnje naložilo izvedencu, da izračuna neprofitno najemnino na dan 6.9.1993. Izvedenec je izračunal, da bi na dan 6.9.1993 znašala po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih najemnina za tožničino stanovanje 2.498,45 SIT. Zaradi časovnega zamika primerjava tega izračuna z najemnino, ki jo je bila dolžna v času vložitve tožbe plačevati tožnica, ne vzdrži preizkusa. Le če bi izvedenec izračunal najemnino v času vložitve tožbe ali če bi tožnica pojasnila, koliko je bila dolžna plačevati najemnine po izračunu tožene stranke na dan 6.9.1993, bi zaključek iz izpodbijane sodbe vzdržal. Tako pa pritožba utemeljeno zavrnitev tožbenega zahtevka izpodbija, saj je sodišče prve stopnje primerjalo med seboj dva zneska, ki časovno ne sovpadata. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče moralo pritožbi tožnice ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Nadaljnji napotki niso potrebni, saj so razvidni že iz gornje obrazložitve.