Court allows appeal on partial settlement interpretation, voiding first instance judgment and remanding for new trial.

Pritožbi se u g o d i , izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Pri presoji vsebine sporne delne poravnave je potrebno ugotoviti voljo in namen strank ob sklenitvi pogodbe in nato presoditi ali je šlo res za poravnavo ali pa za dogovor o delnem poplačilu terjatve kot predujmu.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da mu mora tožena stranka - zavarovalnica plačati znesek 231.937,00 SIT z zamudnimi obrestmi in mu povrniti pravdne stroške. Odločilo je, da mora tožeča stranka toženi povrniti 42.030,00 SIT pravdnih stroškov. Presodilo je, da tožnikov zahtevek ni utemeljen, ker je s toženo stranko že sklenil poravnavo o povrnitvi škode iz obravnavanega škodnega dogodka, v kateri se je zavezal, da ob prejemu odškodnine ugasnejo kakršnikoli nadaljni odškodninski zahtevki iz tega dogodka.

Zoper takšno sodbo se je pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njeno razveljavitev. Sodišče je sodbo utemeljilo s sklicevanjem na poravnavo in njen tekst, da je poravnana cela škoda.

Te ugotovitve niso točne. Šlo je za delno poravnavo in med strankama je bilo jasno, da sklepata delno poravnavo. Tožena stranka se je pred pravdo postavila na stališče, da je tožnik sokriv in da je zadevo mogoče rešiti le po sodni poti.Zato je sedaj tožnik v pravdi zahteval plačilo še preostale odškodnine in zamudnih obresti. Tožena stranka je šele tekom pravde začela zatrjevati, da je zadeva rešena s poravnavo, vendar to ni res. Pritožnik je poudaril, da je bistvena vsebina volje strank in predlagal, naj se kot priča zasliši referent tožene stranke, ki je poravnavo podpisal.

Odgovora na pritožbo ni bilo. Pritožba je utemeljena.

Tožnik je že v tožbi navajal, da je s toženo stranko sklenil oz.

podpisal delno poravnavo, ker ni prišlo do sporazuma o celotni odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Slednja je tožniku povrnila le odškodnino, ki predstavlja 75 % obseg nastale škode, za preostalih 25 % pa je zahtevek zavračala z navajanjem sokrivde tožnika za škodni dogodek - prometno nezgodo. Zato naj bi se stranki pred pravdo dogovorili o delnem izplačilu odškodnine, (ne)obstoj 25 % sokrivde tožnika pa da bo ugotavljalo sodišče. Tožnik nato tudi v pritožbi pravi, da je pred pravdo šlo za delno poravnavo v smislu delnega poplačila. Sodišče druge stopnje je ob pregledu spisovnega gradiva ugotovilo, da je na listini o poravnavi z dne 28.8.1996 poleg tiskanega res tudi očitno ročni zapis besede "delna", tako da se naslov listine skupaj prebere "poravnava - delna". Določba 99.člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pravi, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava po ZOR. Zato je po presoji sodišča druge stopnje pritožba tožnika utemeljena. Pritožba ima prav, da je pri ugotavljanju vsebine (in posledic) pravnega posla potrebno upoštevati voljo strank, seveda v ustreznem pravnem okviru, ki ga v konkretnem primeru predstavljajo določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o poravnavi (člen 1089 - 1098) in določbe ZOR o zavarovanju (člen 897 - 965). Resničnost tožnikove trditve o vsebini dogovora med pravdnima strankama bi moralo sodišče presojati tudi z vidika določbe 3.odstavka 919.člena ZOR, ki pravi, da če znesek obveznosti zavarovalnice ni ugotovljen v določenem roku, potem mora zavarovalnica upravičencu na njegovo zahtevo izplačati nesporni del svoje obveznosti kot predujem.

Ker bo moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ponovno oceniti in ga po potrebi dopolniti tudi s predlaganim zaslišanjem referenta tožene stranke, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (370. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP/77, v zv. s členom 498 ZPP/99). V ponovnem sojenju bo ocenilo pomen ročnega pripisa "delna" k tiskanemu besedilu pogodbe, v tem kontekstu pa bi ustrezno upoštevalo tudi to, da je iz spisa razvidno, da je tožeča stranka vložila tožbo naslednji dan po podpisu sporne poravnave, kar bi lahko dodatno potrdilo trditve tožnika.