Appeal dismissed: Private urgent obligation to watch son does not justify return to previous state.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zasebna neodložljiva obveznost (spremljanje sina na preizkus ročnih spretnosti) ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi stranka lahko svojo odsotnost telefonsko ali telegramsko opravičila oz. pooblastila pooblaščenca.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava. Ponavlja svoje navedbe iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, da se glavne obravnave dne 15.3.1999, na kateri je sodišče izdalo sodbo na podlagi izostanka ni udeležila iz razloga, ker je šele 14.3.1999 izvedela, da mora s sinom odpotovati v Ljubljano na preizkus ročnih spretnosti, o čemer je tudi predložila dokazila. Pojasnjuje, da je samostojna podjetnica in da ne zaposluje nobenega v režiji ter da ji pri delu pomaga le mož, ki je bil spornega dne odsoten. Kot prava nevešča stranka je bila prepričana, da bo svoj izostanek lahko opravičila in da je s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje že opravila zamujeno dejanje. Predlaga, da Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in dovoli vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

V 8. poglavju Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. SFRJ, št. 4/90 - 27/90) je opredeljen institut vrnitve v prejšnje stanje. Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje so določeni v 117. členu. Ta določa, da lahko stranka, ki zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi pravico opraviti to dejanje, zahteva naj ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok ali rok iz opravičenega vzroka. Zakon ne definira, kdaj je podan "opravičeni razlog" iz 1. odst. 117. člena ZPP, zato prepusti sodišču, da ugotovi, če so v konkretnem primeru podani opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje, upoštevajoč vse dane okoliščine. Opravičenost vzrokov se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. To pomeni, da bi moral predlagatelj storiti vse, da ne zamudi roka oz. naroka za glavno obravnavo.

Razlogi za vrnitev v prejšnje stanje so opravičljivi, tudi če niso zakrivljeni; v tem primeru bi bila morala stranka izkazati, da ni kriva za zamude oz. da bi se lahko zamudi izognila. Obravnavan institut je izjema med načeli varnosti v pravnem prometu ter procesne ekonomije. Zato ga je treba razlagati restriktivno in uporabiti le izjemoma, to je takrat, ko so podani določeni pogoji, ki dejansko onemogočajo pravdni stranki, da se udeleži glavne obravnave.

Pri upoštevanju teh razlogov je sodna praksa dokaj enotna. Primeri, ko mora stranka na zadnji dan na uradno potovanje ali ko ima drugo nemudno obveznost, niso opravičljivi, saj - v primeru, ko ni nikakršne druge možnosti - le-ta lahko sporoči sodišču (s telegramom ali drugim ustreznim sredstvom), da je zadržana oz. lahko opravi pravnoprocesne dejavnosti preko pooblaščenca. Tako zasebna neodložljiva obveznost toženke, da je spremljala sina na preizkus ročnih spretnosti, ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi lahko svojo odsotnost telefonsko ali telegramsko opravičila oz. določila pooblaščenca.

V konkretnem primeru stranka ni storila vsega, da ne bi zamudila naroka oz. da bi sporočila sodišču, da ima druge nujne obveznosti.

Imela je možnost osebno oz. s telegramom sporočiti svojo zadržanost.

Prav tako je imela možnost opraviti procesna dejanja preko pooblaščenca. Ker tega ni storila, je izgubila možnost vrnitve v prejšnje stanje.

Glede na vse navedeno pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.