Appeal dismissed; declaration of inheritance acceptance cannot be revoked without force, threat, or fraud.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court dismissed the appeal against the first-instance judgment declaring the heirs as legal successors. The appellant, a daughter, attempted to revoke her earlier acceptance of inheritance after discovering her mother had gifted significant assets to her sister prior to death. The court ruled that under the Inheritance Act, such declarations are irrevocable unless obtained through force, threat, coercion, or mistake, none of which were proven.
Legislator headnote
AI generatedArticle 138/1 of the Inheritance Act; Article 368 of the Civil Procedure Act; Declarations of acceptance or renunciation of inheritance cannot be revoked, except if caused by force, threat, coercion, or mistake.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati. Mogoče je le zahtevati razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino pok. JC sodijo nepremičnine pod vl. št. 903 k.o.
P, 231 k.o. P ter 903 k.o. K, 33 delnic T d.d. L in delnice iz naslova preostanka lastninskega certifikata vloženega v M PID d.d..
Nadalje je ugotovilo, da po zapustnici ni oporoke, zato nastopi dedovanje na podlagi zakona, ki sta ga deležni zapustničini hčerki JI in MM, vsaka do 1/2 zapuščine, ki sta se k dedovanju priglasili in zakonita dedna deleža sprejeli. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zapustničini hčeri JI in MM proglasilo kot dedinji na osnovi zakonitega dedovanja, vsako do 1/2 zapuščine ter proglasilo še, da sta po sprejetju dednih deležev dedinji sklenili sporazumni dedni dogovor, po katerem JI podeduje 17 delnic T d.d.
L, MM pa 16 delnic. Ostalo zapuščino podedujeta dedinji vsaka do 1/2. Zoper ta sklep je vložila ugovor zakonita dedinja JI. V ugovoru, ki ga je sodišče štelo za pritožbo, navaja, da je šele na prvi obravnavi dne 21.4.1998 ugotovila, da je pokojna mama največji del premoženja izročila sestri MM z darilno pogodbo že pred smrtjo in šele takrat je izvedela, da nepremičnina pod vl. št. 435 ne sodi v zapuščino. O darilni p ogodbi je ne mama ne sestra nista obvestili. Ker se preostanek premoženja, iz katerega naj bi s sestro dedovali vsaka eno polovico, vrednostno nikakor ne more primerjati z že prej sestri izročeno nepremičnino, se je pritožnica na drugi obravnavi dne 18.5.1999 odločila, da se odpove še preostanku premoženja v korist sestre MM.
Pritožba ni utemeljena.
Zakon o dedovanju v čl. 138/1 določa, da se izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ne more preklicati. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni sprejelo spremenjene dedne izjave pritožnice na zapuščinski obravnavi dne 18.5.1999. Z njo je preklicala dedno izjavo, s katero je sprejela zakoniti dedni delež na zapuščinski obravnavi dne 21.4.1998 ter izjavila, da se dedovanju po zapustnici odpoveduje.
Dedič pa lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.
Pritožbeni preizkus je torej pokazal, da je izpodbijani sklep povsem pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo in v skladu z določbo čl. 368 ZPP pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Tako je odločilo, ker se je prepričalo, da v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih takih kršitev, na katere mora v skladu z določbo čl. 365/2 ZPP paziti po uradni dolžnosti.