Appeal dismissed; temporary order for key delivery upheld as coercive measure with fine for non-compliance.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

[JEDRO]

Izročitev ključev je nenadomestno dejanje. V sklepu o izdani začasni odredbi je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo drugi odstavek 273. člena ZIZ v zvezi z 226. čl. ZIZ, ko je dolžnici izreklo denarno kazen, če ne bo izročila ključev upniku, v roku, ki ji je naložen v izdani začasni odredbi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru tožene stranke in sklep o izdani začasni odredbi opr. št. II P 657/98 z dne 10.12.1998 spremenilo tako, da se toženi stranki nalaga, da tožniku takoj, najkasneje pa v oseminštiridesetih urah od dneva izdaje te začasne odredbe, odpre vhodna vrata stanovanjske hiše na naslovu X, mu izročiti ključe od vhodnih vrat in mu omogoči nemoteno uporabo sobe v pritličju in souporabo ostalih prostorov v stanovanjski hiši ter se vzdrži vsakršnih dejanj (zapiranje vode, izključevanje elektrike, energetskih virov in podobno), ki bi na kakršenkoli način onemogočala uporabo teh prostorov. Če tožena stranka takoj oziroma najkasneje v oseminštiridesetih urah od dneva izdaje te začasne odredbe ne vzpostavi prejšnjega stanja, se toženo stranko kaznuje z denarno kaznijo 50.000,00 SIT, vse pod izvršbo.

Začasna odredba velja do pravnomočnosti te pravde, njene izvršitve pa ne zadrži morebitna pritožba. V ostalem delu je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka z vseh pritožbenih razlogov navedenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS št. 26/99, v nadaljevanju - ZPP/99), v kateri predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja: - o ugovoru zoper izdano začasno odredbo še ni v celoti odločeno; - tožnik se je iz sobe izselil avgusta 1998 in je tožba vložena prepozno. Glede tega dejstva predlaga zaslišanje svoje hčerke; - za izrek denarne kazni ni zakonskih pogojev, ker zamenjava ključavnice ni nenadomestno dejanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje res ni izrecno navedlo, da se ugovor toženke zoper izdano začasno odredbo delno zavrne, vendar pa to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Ugovor toženke je bil zavrnjen v obsegu, kot je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi izdano začasno odredbo. Pritožbena navedba, da ugovor toženke zoper izdano začasno odredbo ni v celoti odločeno, ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je verjetnost tožbenega zahtevka izkazana in da toženka zaradi izdaje začasne odredbe ne bo utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku, če bi se tekom postopka izdaje začasne odredbe izkazala za neutemeljeno in da so zato izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje tožnikovega tožbenega zahtevka, ki so določeni v 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

Sodišče prve stopnje je, na podlagi ocene izpovedi pravdnih strank, pravilno zaključilo, da je tožnik izkazal za verjetno, da je do dneva motilnega ravnanja prebival na naslovu X, od takrat pa tam ne more več prebivati, ker je tožena stranka zamenjala ključavnico na vhodnih vratih. Pritožbena navedba te ugotovitve ne izpodbije. Izvedba dokaza z zaslišanjem toženkine hčerke, ki naj bi potrdila, da se je tožnik iz hiše izselil že poleti 1998, ni potrebno, ker ne bi pripeljal do drugačne ocene verjetnosti obstoja terjatve tožnika. Verjetnost tožnikovega bivanja v spornem prostoru je izkazana že s stvarmi, ki jih je toženka odstranila in ki so pripadale tožniku (navedene v tožbenem zahtevku). Če bi se toženec resnično iz sobe izselil, v njej ne bi pustil toliko svojih osebnih stvari, kot se zatrjuje v tožbi, da jih je tožena stranka odstranila iz sporne sobe.

Z začasno odredbo naloženo dejanje toženki (izročitev ključev od vhodnih vrat in dolžnost opustitve dejanj, ki bi onemogočale uporabo sobe tožniku), je nenadomestno dejanje in je zato sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 2. odstavek 273. člena ZIZ v zvezi z 226. ZIZ, ko je toženki izreklo denarno kazen, če ne bo izpolnila obveznosti, naložene ji z začasno odredbo. Pritožba protispisno navaja, da je toženki z začasno odredbo naloženo, da mora zamenjati ključavnico.

Dejansko stanje je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo, nanj pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbo tožene stranke je pritožbeno sodišče zato zavrnilo kot neutemljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP/99).

Stroški izdaje začasne odredbe izdane v pravdnem postopku so sestavni del pravdnih stroškov. O teh stroških bo zato odločalo sodišče prve stopnje v odločbi, s katero bo končan postopek (4. odstavek 163. člena ZPP/99).