Appeal dismissed; co-owners' possession claim rejected when each holds separate parts of shared property.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V razmerjih med soposestniki je tožba zaradi motenja posesti upravičena v primerih, če kateri od njih drugemu onemogoča dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo. To pa le v primeru, če gre za sočasno in skupno izvrševanje dejanske oblasti nad isto stvarjo, ne pa v primeru, ko vsak soposestnik poseduje v naravi ločen del skupne stvari.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da sta toženi stranki motili tožnico v njeni zadnji mirni posesti stanovanjske hiše in zemljišča K. G. št. xy s tem, ko je dne 8.6.1994 prvotožena stranka napeljala drugotoženi stranki telefonski priključek. Zavrnilo je tudi zahtevek, da sta toženi stranki dolžni vzpostaviti prvotno stanje, odstraniti nameščeni telefonski kabel iz zemljišča in objekta ter da sta se v bodoče dolžni vzdržati vseh takih in podobnih motilnih dejanj.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka samovoljno namestila telefonski kabel preko zemljišča na ostrešje objekta K. G. xy, na lokacijo, kjer je tožnica že pred tem odstranila električni kabel. Tožnico kabel moti in predstavlja oviro pri vseh delih na hiši in poseg v njen zračni prostor. S takim posegom je tožnica omejena v vseh stvareh, ki bi jih želela izvrševati na objektu in ostrešju. Sodišče se je poglabljalo v lastništvo objekta in zemljišča, ne pa v posest zemljišča in ostrešja objekta. Nedvomno gre za spremembo stanja na objektu, na podlagi katere je tožnica omejena v posesti svoje stvari. Staro ostrešje je zaradi samovoljne obremenitve s kablom obremenjeno in ni estetsko. Tožnica ni dolžna sprejeti samovoljnosti tožene stranke. Ni kriva, ker ta postopek teče že pet let na sodišču. Dejstvo je, da so v ravnanju tožene stranke podani vsi elementi motenja posesti, katero pa sodišče opravičuje celo z boleznijo toženkinega moža v sedanjem času.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo z ugotovitvijo, da tožnica ni bila motena v posesti dela stavbe, kamor je speljan sporni telefonski priključek, ker posesti na tem delu stavbe ni imela, medtem ko v posesti zemljišča ni bila v ničemer motena in nima nikakršnega ekonomskega interesa za vzpostavitev v prejšnje stanje.

Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje in sprejema njegovo dokazno oceno. Ta temelji predvsem na izpovedi tožnice in drugotoženke, ki je bila naročnica izvedbe telefonskega priključka na stanovanjsko hišo K. G. xy, medtem ko je bila prvotoženka izvajalec teh del.

Zatrjevanje tožnice, da je motena v posesti zemljišča in stanovanjske hiše K. G. št. xy, kjer sama ne prebiva, a jo občasno obiskuje, medtem ko v etažnem stanovanju v zgornjem delu hiše prebiva toženka z možem, zahteva uporabo določbe 80. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. list SFRJ št. 6/80-36/90, v nadaljevanju ZTLR). Tudi soposestnik po tej določbi uživa posestno varstvo po 75. čl. istega zakona tako v razmerju do tretjih oseb, kot tudi v medsebojnih razmerjih z drugimi soposestniki, če kateri od njih onemogoča drugemu dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo, ki je v njihovi posesti. Glede na citirano materialnopravno določbo 80. čl. ZTLR ter uveljavljeno sodno prakso ni dvoma, da je tožba zaradi motenja posesti v razmerjih med soposestniki upravičena v primerih, če kateri od njih drugemu onemogoča dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo, ki je v njihovi posesti. To pa le v primeru, če gre za sočasno in skupno izvrševanje dejanske oblasti nad isto stvarjo, ne pa v primeru, ko vsak soposestnik poseduje v naravi ločen del skupne stvari. Za slednjo situacijo gre očitno v obravnavanem primeru, saj iz izpovedi tožnice izhaja, da podstrešnega dela stavbe že dalj časa ne uporablja, pač pa ima tam bivališče drugotožena stranka. Že zato tožnica nima posestnega varstva in so ostali razlogi (neestetski videz in obremenjenost ostrešja zaradi telefonske žice) nepomembni.

Pritožbeni razlogi niso podani, zato je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč.

380. čl. ZPP/77).