Appeal dismissed; final judgment on property rights cannot be challenged via ordinary lawsuit.

Pritožbo tožeče stranke se zavrne kot neutemeljeno in se potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zoper pravnomočno sodbo so dovoljena le z zakonom določena izredna pravna sredstva. Pravnomočne sodbe ni mogoče izpodbijati s tožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je sodba na podlagi pripoznave istega sodišča, opr. št. P 427/97 z dne 20.10.1997 v razmerju do tožnika pravno neveljavna in neučinkovita ter nična in da so toženci, razen prvega toženca, dolžni z njim skleniti prodajno pogodbo o prodaji nepremičnin vl. št. 811 in 906 k.o. za kupnino 21.000,00 DEM v tolarski protivrednosti, mu izstaviti ustrezno ZK listino in mu povrniti pravdne stroške. Zavrnilo je tudi predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi razpolaganja s spornimi nepremičninami. Tožnik takšno sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev. Nepravilna in nezakonita je zato, ker je sodišče odločilo, ne da bi izvedlo vse potrebne dokaze: zaslišati bi moralo tožnika, da bi ugotovilo, da je podal izjavo o sprejemu ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča zadnjih treh tožencev že 18.9.1997, torej pravočasno, to in dejstvo, da je kot mejaš imel predkupno pravico pa bi ugotovilo s poizvedbami pri UE Novo mesto, oziroma z vpogledom v celoten tozadevni upravni spis.

Nadaljni razlog nepravilnosti sodbe je v tem, da le nadomešča pogodbo med toženci oz. je zgolj zunanja podoba skrbno dogovorjene pogodbe, ki nasprotuje prisilnim predpisom (Zakon o kmetijskih zemljiščih) in ima zato nedopustno podlago.

Pritožba je neutemeljena.

Nesporno je, da je sodba na podlagi pripoznave, s katero so preostali toženci pripoznali zahtevek prvega toženca, da je lastnik nepremičnin, vpisanih v vl. št. 811 in 906 k.o. pravnomočna. Nesporno je nadalje tudi, da tožnik J.P. ni bil pravdna stranka v postopku, v katerem je bila izdana sporna sodba na podlagi pripoznave.

Pravnomočno sodbo je, kot pravilno meni sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, legitimacijo za to pa imajo le pravdne stranke (revizijo po 1. odst. 382. čl. ZPP in obnovo post. po 1. odst. 421. čl. ZPP) ter javni tožilec (zahtevo za varstvo zakonitosti po 1. odst. 401. čl. ZPP), poleg stranke pa sme izredno pravno sredstvo, ko ga je pristojna vložiti stranka, vložiti tudi intervenient, če ima položaj enotnega sospornika in se pravni učinek sodbe razteza tudi nanj (209. čl. ZPP). Ni pa pravnomočne sodbe mogoče izpodbijati (prav to namreč tožnik počne, ko uveljavlja, da je nična, neveljavna in neučinkovita) s tožbo. Tožnik zato s tožbo na ugotovitev neveljavnosti pravnomočne sodbe ne more uspeti, čeprav bi se ugotovilo, da so pravdne stranke dejansko razpolagale z zahtevkom v nasprotju z prisilnimi predpisi (3 odst. 3. čl. ZPP). Zato in ker sporna sodba veže tako stranke kot sodišče, je za to zadevo pravno nepomembno dejstvo, kako je potekal postopek pri Upravni enoti v Novem mestu in dejansko stanje zato, ker sodišče ni o tem zaslišalo tožnika in vpogledalo upravnega spisa, ni ostalo zmotno ali nepopolno ugotovljeno (355. čl. ZPP). Tudi, če bi se ugotovile nepravilnosti tako v upravnem postopku kot v pravdnem postopku, ki je bil zaključen s sporno sodbo na podlagi pripoznave, so učinki njene pravnomočnosti ovira za zavezo treh tožencev skleniti prodajno pogodbo s tožnikom prav za zemljišče, ki je predmet pravnomočne sodbe. Zatrjevanega pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava (356. čl. ZPP) zato ni in sicer ne glede odločitve o tožbenem zahtevku, kot tudi ne glede odločitve o predlogu za začasno odredbo, saj je ob gornjih ugotovitvah zakjuček sodišča prve stopnje, da ni izkazana verjetnost terjatve pravilen in je bila določba 272. čl. ZIZ uporabljena pravilno.

Ker tudi niso na ugotovljene rešitve procesnih predpisov iz 2. odst.

354. čl. ZPP, na katere je pritožbeno sodišče pazilo po uradni dolžnosti (ker je pritožba pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavljala neobrazloženo), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo prvostopnega potrdilo (368. čl.

ZPP).