Appeal dismissed; defense of voidability via ZOR time limits expired, making mental state facts irrelevant.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment ordering the defendant to pay for a book. The defendant argued she lacked capacity due to mental illness, but the court found her previous objection to enforcement proved she understood the contract's consequences. Since the defense of voidability under the Obligations Act was raised after the statutory time limits expired, the court deemed her mental state legally irrelevant and rejected the appeal.
Legislator headnote
AI generatedZOR 111. člen; ZOR 117. člen: A defense of voidability may be raised in a lawsuit for performance, but it must be filed within the one-year subjective period from knowledge of the cause or the three-year objective period from contract conclusion; failure to meet these limits renders the defense time-barred and the underlying facts of incapacity legally irrelevant.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbo tožene stranke se zavrne kot neutemeljeno in se potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Ugovor, da je pogodba izpodbojna, je mogoče uveljavljati tudi v pravdi, v kateri tožnik zahteva izpolnitev (te iste) pogodbe, vendar mora biti tak ugovor podan znotraj rokov, ki jih določa ZOR, torej pred iztekom enoletnega roka, odkar se je zvedelo za razlog izpodbojnosti, vendar ne več po poteku treh let od sklenitve pogodbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdržalo v veljavi nalog o plačilu, vsebovan v sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo 30.12.1996 pod opr. št. I 1602/96 in zavezalo toženko tožeči stranki plačati 9.800,00 SIT glavnice z zakonitimi zamudnimi obrestmi, poleg tega pa še 8.670,00 SIT izvršilnih in 39.008,00 SIT pravdnih stroškov.
Tožena stranka takšno sodbo izpodbija v celoti. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se ob nakupu knjige zaradi težke psihične bolezni ni zavedala, kaj podpisuje in ni razumela pomena svojega ravnanja in njegovih posledic. Zaradi napak volje, ki jih je tožeča stranka izkoristila, knjige ni dolžna plačlati, pa tudi knjige ni prejela. Prilaga kopije zdravstvene dokumentacije.
Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Prereka pritožbene trditve, da naj toženka ne bi razumela, kaj podpisuje, saj je iz njenega ugovora zoper sklep o izvršbi jasno razvidno, da se je dogodka spominjala in zavedala posledic sklenitve in neizpolnitve pogodbe. Le njeno takratno stanje pa je pravno relevantno. Uveljavlja stroške, ki so ji nastali zaradi vložitve odgovora na pritožbo.
Pritožba je neutemeljena.
Tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da so bile pri sklepanju pogodbe podane na njeni strani napake volje. V takem primeru je pogodba po določbah 111. člena ZOR izpodbojna.
Ugovor, da je pogodba izpodbojna, je mogoče uveljavljati tudi v pravdi, v kateri tožnik zahteva izpolnitev (te iste) pogodbe, vendar mora biti tak ugovor podan znotraj rokov, ki jih določa 117. člen ZOR, torej pred iztekom enoletnega roka, odkar se je zvedelo za razlog izpodbojnosti, vendar ne več po poteku treh let od sklenitve pogodbe. V konkretnem primeru je bila pogodba sklenjena 5.2.1994, ugovor, da je izpodbojna, pa je tožena stranka podala prvikrat v pritožbi, ki je sodišču dospela 9.9.1999, torej po izteku subjektivnega in objektivnega roka iz 117. člena ZOR, zato je takšen ugovor zastaran in s tem pritožba, ki ga uveljavlja neutemeljena.
Ker zaradi materialnopravnih razlogov ( vprašanje zastaranja je vprašanje materialnega prava) tožena stranka z ugovorom izpodbojnosti pogodbe ne more več uspeti, so tudi dejstva o tem, kakšno je bilo njeno zdravstveno stanje ob sklepanju pogodbe, pravno nepomembno.
Uveljavljana pritožbena razloga (355. in 356. člen ZPP) tako nista podana, sodba pa tudi ni obremenjena z nobeno od absolutnih bistvenih kršitev procesnih pravil iz 2. odstavka 354. člena ZPP, na katere je pritožbeno sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo (368. člen ZPP).
O stroških postopka je sodišče odločilo, upoštevaje, da pritožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa k rešitvi zadeve ni prispeval, na podlagi določb 1. odstavka 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 1. odstavkom 155. člena ZPP.