Appeal dismissed; heirs cannot contest execution against a final inheritance decree limiting liability to estate value.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je v spisu sklep o dedovanju, ki je overjen s klavzulo o pravnomočnosti, dediči dolžnice v tem izvršilnem postopku niti ne morejo upirati svoji (procesni) pasivni legitimaciji. Iz sklepa o dedovanju je razvidno, kaj obsega zapuščina, za zapustnikove dolgove pa dediči že po samem zakonu odgovarjajo po višini vrednosti podedovanega premoženja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo pod opr. št. I 417/96, prekinjeno s sklepom z dne 29.4.1998, na predlog upnika z dne 12.4.1999 nadaljevalo s tem dnem zoper dediče dolžnice.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil zakoniti zastopnik druge in tretje dedinje. V pritožbi navaja, da se ne strinja z plačilom 7.795,00 SIT, saj ni odgovoren za nastalo škodo. Mati otrok je umrla leta 1996 in zapustila otroke ter dolgove, dediščine pa ni bilo. Ker je od leta 1984 ločen, plačuje za otroke preživnino in je po smrti matere prevzel skrbništvo. Dohodki otrok so izredno nizki, tudi preživnina ni visoka, saj je brez zaposlitve. Dodatnih stroškov ni zmožen kriti, tudi odgovornosti zanje ne more prevzeti, prav tako tudi ne otroka, kar izhaja iz izvršbe pod opr. št. I 417/96. Pritožba ni utemeljena.

Pritožnika pravzaprav ne navajata takih razlogov, s katerimi bi se sploh upirala nadaljevanju prekinjenega postopka proti njima kot dedičema pokojne dolžnice. Ker je v spisu sklep o dedovanju opr. št.

D 202/96 z dne 31.1.1997, ki je opremljen tudi s klavzulo o pravnomočnosti (l. št. 7-8), se dediči dolžnice v tem izvršilnem postopku niti ne morejo upirati svoji (procesni) pasivni legitimaciji. Iz citiranega sklepa o dedovanju je namreč razvidno, da so zapuščinsko premoženje, ki obsega 284 delnic pooblaščene investicijske družbe, po pokojni dolžnici po enakih dednih deležih dedovali njeni dediči. S tem se izkaže kot neutemeljena pritožbena trditev, da dediščine po prvotni dolžnici ni bilo. Za zapustnikove dolgove pa sicer dediči že po samem zakonu odgovarjajo do višine vrednosti podedovanega premoženja (142. člen Zakona o dedovanju - ZD). Vse to pa kaže, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji na določilu 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l.

SRFJ št. 4/77 - Ur. l. RS št. 55/92), po katerem se po prenehanju razlogov za prekinitev postopka na predlog stranke postopek nadaljuje zoper dediče nasprotne stranke. Pritožba pravzaprav uveljavlja že vsebinske (materialne) razloge, ki jih bo kvečjemu mogoče uveljavljati šele v postopku oprave izvršbe, ki se bo nadaljevala po pravnomočnosti tega sklepa, ko bodo dediči dolžnice v izvršilnem postopku že nastopali kot stranka na pasivni strani.

Ker pritožbeni razlogi, iz katerih se lahko izpodbija sklep, niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, ki jih sodišče druge stopnje po 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št.

26/99) presoja po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. člena ZPP v zvezi z 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).