Appeal dismissed for lack of reasoning; court upheld first-instance division of joint property and costs.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal as unfounded and confirmed the first-instance judgment. The appellant, a co-owner, challenged the physical division of real estate and the allocation of procedural costs without providing specific grounds. The court ruled that the appeal was not reasoned and therefore conducted an ex officio review under the relevant procedural code, finding no errors in the trial court's application of property division laws or cost allocation rules.
Legislator headnote
AI generatedZPP 2. točka 380. člen; ZNP 37. člen, 122. člen, 126. člen: An appeal lacking specific reasoning grounds is subject to ex officio review, and if the first-instance court correctly applied material law and procedural rules regarding property division and cost allocation, the appeal must be dismissed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ob neobrazloženi pritožbi je uradni preizkus uporabe materialnega prava pokazal, da je prvostopno sodišče skupno premoženje pravilno razdelilo s fizično delitvijo nepremičnine in s predlagateljevim izplačilom razlike v vrednosti nasprotni udeleženki.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom razdružilo skupno premoženje obeh udeležencev, ki sta lastnika vsak do 1/2. Nepremičnino vl. št. 422 k.o. ... je v naravi razdelilo, predlagatelju pa je naložilo plačilo zneska 1,980.540,50 SIT nasprotni udeleženki. Skupne stroške postopka je sodišče razdelilo v breme vsakega udeleženca do 1/2, pri čemer mora nasprotna udeleženka predlagatelju povrniti 100.578,00 SIT stroškov.
Proti temu sklepu se pritožuje nasprotna udeleženka K. G.. V pritožbi navaja, da se s sklepom ne strinja, stroškov postopka pa nasprotni stranki ne namerava poravnati.
Pritožba ni utemeljena.
Nasprotna udeleženka v pritožbi ne navaja, kateri pritožbeni razlog uveljavlja in le pavšalno zatrjuje, da se s sklepom ne strinja. Njena pritožba torej ni obrazložena. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti v mejah drugega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in sicer glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da prvostopno sodišče ni storilo nobene kršitve postopka, ki bi jo bilo mogoče upoštevati po uradni dolžnosti in da je materialno pravo pravilno uporabilo. Skupno premoženje, to je nepremičnine, je prvostopno sodišče pravilno razdelilo med obe stranki v skladu z določbami 122. člena ZNP v zvezi s 130. členom ZNP in fizično razdelilo nepremičnine med obe stranki, pri čemer mora predlagatelj razliko v vrednosti deležev v naravi plačati nasprotni udeleženki. V zvezi s stroški postopka, ki jim nasprotna udeleženka ugovarja, pa je prvostopno sodišče v skladu s 126. členom ZNP v zvezi s 130. členom ZNP pravilno odločilo, da morata stranki skupne stroške postopka trpeti v sorazmerju z velikostjo svojih deležev, torej nosi vsaka stranka polovico skupnih stroškov postopka. Ker je doslej stroške nosil predlagatelj, je pravilna odločitev, da mora nasprotna udeleženka predlagatelju povrniti polovico teh stroškov.
Pritožbeno sodišče torej zaključuje, da je pritožba neutemeljena in da je izpodbijani sklep v materialnopravnem in v procesnem smislu pravilen, zaradi česar je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).